Superživila ali superhrana v zadnjih letih vse bolj postajajo stalnica, ko je govora o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Najverjetneje je razlog to, da se ljudje vse bolj zavedamo, da lahko z izbiro zdrave in uravnotežene prehrane zares vplivamo na svoje počutje in zdravje – z izbiro za zdravo hrano namreč izberemo zdravje namesto bolezni. Superživila, navkljub svojemu imenu, niso živila z nadnaravnimi močmi, ampak gre preprosto za bolj ali manj poznana živila, ki imajo velike vsebnosti sestavin, ki so ključne za ohranjanje zdravje. V teh živilih se skriva mnogo zdravilnih učinkovin, ki preprečujejo nastanek mnogih bolezni, pogosto pa lahko s superhrano veliko pripomoremo tudi v procesu zdravljenja. Superživila so se pojavila oziroma izoblikovala kot težnja po vračanju k naravi in naravni prehrani, ki je spodbudila raziskovanje lastnosti in sestavin posameznih živil. Superživila bi bila tako vsa tista živila, ki imajo razmeroma nizko kalorično vrednost, a so obenem bogat vir za zdravje koristnih sestavin, ki jih v svoje telo lahko vnesemo samo s prehrano.

Superživila običajno vsebujejo veliko antioksidantov, vlaknin, mineralov, vitaminov, esencialnih aminokislin in maščobnih kislin, polisaharidov in encimov.

Sestavine, ki se pojavljajo v superživilih, imajo mnoge zdravilne učinke na naš organizem. Raziskave in študije, ki so jih naredili na tem področju kažejo, da so ljudje, ki se redno prehranjujejo z živili iz skupine superživil, bolj zdravi in vitalni, vitkejši, z boljšim imunskim sistemom in manjšim tveganjem za obolenje s kroničnimi boleznimi kakor ljudje, ki tovrstnih živil ne uživajo.

Pri pripravi superživil bodite pozorni na njihovo predelavo, saj lahko nepravilna priprava uniči zdravilne sestavine v njih. Če je le mogoče na svoje jedilnike raje vključite tista superživila, ki ni prepotovala pol sveta, da je prišla na vaš krožnik, na primer regrat, špinača, borovnice, ipd.

Katere koristi za zdravje imajo superživila?

  • Okrepijo imunski sistem,
  • Zmanjšujejo tveganje za obolenja s kroničnimi boleznimi,
  • Več vitalnosti,
  • Več energije,
  • Primerna telesna teža,
  • Hitrejše in bolj celovito okrevanje po bolezni,
  • Učinkovitejše razstrupljanje organizma.

Žal so superživila, zaradi svojih pozitivnih učinkov na človekovo zdravje, hitro postala tako popularna, da so proizvajalci prehrane v tem videli svojo priložnost in se je pod oznako superživilo začelo uvrščati mnogo živil, ki to niso. Na ta način je ta izraz postal priročno marketinško orodje, s katerim se pogosto želi prodati vse, kar vsaj malo diši po zdravem. Prav tako superživila niso preprosto vsa zelenjava in sadje, ki sicer je zdrava, toda v sebi ne združuje velike količine neprecenljivih zdravilnih sestavin. Pred nakupom superživil se je zato smiselno pozanimati, katera živila zares vsebujejo velike količine zdravilnih sestavin in si torej zaslužijo te oznake, katere pa to pač niso.

Katere skupine živil sodijo med superživila?

  • Sadje (acai jagode, goji jagode, kivi, granatna jabolka, borovnice,…),
  • Semena in oreščki (chia semena…),
  • Zelišča,
  • Zelena živila (špinača, regrat, kodrolistni ohrovt…),
  • Morske in sladkovodne alge (spirulina, kombu, chlorella, eakame…),
  • Živila živalskega izvora (losos…),
  • Drugo (matični mleček, koren maca…).

Superhrana preprečuje mnoge bolezni, ki nastanejo kot posledica nezdravega načina življenja.

Top 10 superživil

Fižol

Fižol je odlično živilo za slabokrvnost. Lonček fižola namreč vsebuje kar 13 mg železa, ki ga je sicer zelo težko dobiti v tako veliki količini v zgolj enemu živilu. Za boljšo absorpcijo železa si lahko fižolovo solato naredimo z limoninim sokom – saj vitamin C izboljšuje vsrkavanje železa v telo. Poleg železa je fižol tudi pomemben vir prehranskih vlaknin.

Lanena semena

Ta semena so prav tako bogat vir omega maščobnih kislin in vlaknin. Semena pripomorejo k pravilnemu delovanju srca in ožilja, krepijo imunski sistem, spodbujajo delovanje možganov, znižujejo škodljiv holesterol v krvi in višajo raven koristnega, t.i. HDL holesterola. Zaradi vlaknin pospešujejo prebavo, pomagajo pa tudi pri razstrupljanju organizma. Laneno seme je najbolje posuti v jogurt ali v smoothie.

Kokosovo olje

Kokosovo olje vsebuje maščobne kisline, ki so odlične v boju zoper telesno maščobo in jo pomagajo pretvarjati v energijo, s tem pa pospešijo naš metabolizem. Kokosovo olje ali maslo lahko dodate v smoothie ali pa ga uporabljate pri pripravi hrane namesto običajnih olj.

Spirulina

Gre za modro-zeleno algo, v kateri se nahaja preko 60% aminokislin in proteinov. Vsebuje tudi ogromno železa, beta karotena, vitaminov A in B12, klorofila, selena, naravnih soli ter mnogih izjemno pomembnih encimov. Spirulino naj bi uživali zlasti vegetarijanci, saj nadomešča beljakovine, ki jih sicer pridobimo v mesu.

Brokoli

Brokoli v sebi skriva vitamine A, C, K in folat. Gre tudi za vir sulforfana, ki je učinkovit v boju zoper nastanek raznih vrst raka. Brokoli se lahko pohvali tudi z odličnimi antimikrobnimi lastnostmi.

Šparglji

Špraglji so eno izmed najboljših in najbolj zdravilnih superživil. Učinkoviti naj bi bili celo pri izboljšanju moške spolne moči. Špraglji so učinkovit diuretik in pomagajo tudi pri razstrupljanju organizma. Priporočeno jih je uživati pri povišani telesni temperaturi in za odpravljanje vode iz telesa. Korenino šparglja lahko skuhamo v vinu in na ta način preženemo zobobol. To superživilo je vir asparagina, ki povečuje dejavnost ledvic. V njih se nahajajo še: vanilin, čreslovina,saponini, jabolčna, citronska in jantarna kislina, valin,tirozin, fenilalanin, izoleucin, purin,koniferin in arginin. Vsebujejo še glutation, ki velja za zelo učinkovitega v boju zoper raka.

Čemaž

Gre za česnu podobno rastlino, ki ima še bolj zdravilne učinke kakor česen, ki je znan kot najboljši naravni antibiotik. Čemaž spodbuja krvni obtok in delovanje žlez, čisti telo in prebavno pot, čisti tudi dihalne poti, razstruplja organizem in je zelo učinkovit zoper gliste. Znan je, da čisti kožo, odpravlja lišaje in izpuščaje ter pospešuje celjenje ran. Odličen je tudi kot anti-astmatik, diuretuk, anti-piretik, niža pa tudi raven holesterola v krvi.

Kakavova zrna

Kakavova zrna so bogat vir antioksidantov, hkrati pa jih odlikuje odličen čokoladni okus. Antioksidanti igrajo pomembno vlogo pri zaščiti našega imunskega sistema, okus po čokoladi pa na zdrav način poteši našo željo po sladkem. Kakavova zrna je moč pomešati v jogurt, sladice, smoothie. Namesto zrn lahko uporabimo kakav v prahu, toda pri tem moramo biti pozorni na vsebnost kakava in izvor.

Acai

Acai so jagode, ki so bogat vir antioksidantov – slovijo kot izjemno zdravilno sadje, saj so po vsebnosti antioksidantov med vsemi sadeži na svetu na prvem mestu. Vsebujejo tudi pomembne aminokisline, maščobne kisline in prehranske vlaknine. Acai jagode naj bi uživali vsi, ki se bojujejo z neurejeno prebavo ali prekomerno težo, odlične pa so tudi pri zakisanem telesu in slabem imunskem sistemu. Acai jagode so odličen odgovor na neurejen in nezdrav življenjski slog.

Goji jagode

Gre za eno najbolj okusnih superživil. Imajo zdravilno moč, vsebujejo ogromno antioksidantom, vitaminov, mineralov in aminokislin. Odlične so za uravnavanje hormonov, za krepitev vida, za boj zoper viruse in za pomoč pri procesu staranja. Goji jagode so tudi odlične, ko si želimo izboljšati počutje.