Sladkorna bolezen ali Diabetes Mellitus je kronično stanje, ko celice trebušne slinavke ne proizvedejo dovolj inzulina oziroma telo proizvedenega inzulina ne uspe učinkovito porabiti. Zaradi tega iz hrane pridobljena glukoza ne more učinkovito prehajati v celice, te pa brez nje ne morejo normalno delovati. Zaradi tega je motena tudi presnova beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Gre torej za motnjo v presnovi, katere končni učinki so lahko trajne okvare, nepravilno delovanje organizma, v skrajnih primerih pa celo odpoved številnih telesnih organov. Za zdravljenje te bolezni se uporablja inzulin. Inzulin je kemijska beljakovina, ki jo izloča trebušna slinavka. Za zdravljenje je bil prvič uporabljen leta 1922. Sladkorna bolezen je bolezen našega časa in znatno vpliva na kvaliteto življenja, vendarle pa gre za bolezen, s katero je mogoče živeti, če bolniki upoštevajo zdravstvene napotke in blažijo njene simptome.

Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima na svetu sladkorno bolezen kar 347 milijonov odraslih, povečuje se tudi število otrok in mladih, ki trpijo za to boleznijo. V Sloveniji ima v starostni skupini od 25 do 74 let sladkorno bolezen kar 6,6%, med starejšimi je ta odstotek kar 15%.

Znaki sladkorne bolezni

Najpogostejši simptomi sladkorne bolezni so:

  • Poliurija – povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje)
  • Izguba telesne teže
  • Zmanjšanje odpornosti
  • Polidipsija – dehidracija in huda žeja
  • Splošno slabo počutje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi bila sladkorna bolezen do leta 2030 eden izmed sedmih vodilnih vzrokov za smrt. Porast sladkorne bolezni se bo v prihajajočih 10 letih povečala za več kot 50%.

Tipi sladkorne bolezni

Poznamo dva tipa sladkorne bolezni:

  • Tip 1 – od inzulina odvisna sladkorno bolezen, ki se največkrat pojavi v otroštvu in v mladosti oziroma do 30. leta starosti. Tip1 je avtoimunska bolezen, njeno osnovo pa predstavlja nesrečna kombinacija dedne zasnove. Bolniki se z inzulinom zdravijo vse od nastopa bolezni do konca življenja. Za sladkorno tipa1 je obolelih cca. 10% diabetikov.
  • Tip 2 – najpogostejša vrsta sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa2 se pojavlja pri 90% vseh diabetikov. Njena osnova je najverjetneje genetska. Pri tem tipu ne gre za pomanjkanje inzulina, temveč za odpor proti delovanju inzulina v telesu, ki se z leti povečuje. Za zdravljenje je dovolj upoštevanje diete in uporaba anti-diabetičnih tablet. Običajne vzporedne zdravstvene težave so: povišan krvni sladkor, povišane maščobe v krvi in povišan krvni tlak. V starosti je pogosto potrebno začeti uporabljati injekcije z inzulinom. Bolezen je lažje obvladovati z zadostnim gibanjem, manj stresnim življenjskim slogom, zdravo prehrano, ustrezno telesno težo, itd.
  • Sladkorna bolezen med nosečnostjo (nosečniška sladkorna) – gre za pojav prehodne hiperglikemije (zvišane vrednosti koncentracije sladkorja v krvi) v nosečnosti. Gre za sladkorno tipa2, njen nastanek pa je povezan s hormonskim stresom. V 90% s porodom ta vrsta sladkorne izgine. Po 40. letu starosti se hiperglikemija pogosto ponovi.

 

Diabetiki naj se ogibajo kajenja in alkohola. Alkohol lahko uživajo le v zmernih količinah po obroku. Še posebej se morajo izogibati sladkim vinom, likerjem in pivu, ki vsebujejo veliko kalorij.

Posledice sladkorne bolezni:

  • diabetična nevropatija (kronična okvara živcev)
  • diabetična noga
  • diabetična retinopatija (kronična okvara žilic na ozadju očesa)
  • diabetična nefropatija (kronični zaplet na malih žilah ledvic)
  • srčno-žilna obolenja (srčni ali možganski infarkt, angina pectoris, ateroskleroza)
  • hipoglikemija (znižana koncentracija sladkorja v krvi).

Sladkorna dieta

V primeru sladkorne bolezni, je bistvenega pomena pravilna prehrana. Običajno se bolnikom svetuje t.i. sladkorna dieta, ki pa nikakor ni samo za bolnike s sladkorno boleznijo. Tak prehranjevalni režim je v prvi vrsti namenjen predvsem obolelim za sladkorno boleznijo, ki trpijo zaradi stalnega zvišanja glukoze v krvi, pogosto pa jo prakticirajo tudi povsem zdravi ljudje. Sladkorni bolniki naj bi se držali pravil prehranjevanja in načrtovali vse svoje obroke. Pri tem je največji poudarek namenjen ogljikovim hidratom. Še posebej dosledni morajo biti debelejši bolniki, ki morajo paziti na primeren vnos hranil v telo. V osnovi naj bi bolniki zaužili le toliko ogljikovih hidratov, kot jih lahko njihova trebušna slinavka predela. Ogljikovi hidrati namreč povečujejo stopnjo sladkorja v krvi.

Standardna sladkorna dieta, ki jo potrebuje tudi največ bolnikov s sladkorno boleznijo in ki jo prakticirajo v bolnišnicah in drugih ustanovah in restavracijah, ki kuhajo za več ljudi, je sestavljena je iz 150 – 160 g ogljikovih hidratov, 80 g beljakovin, 80 g maščob in obsega 1700 kalorij.

Glede na to obstaja 8 dietnih skupin, v katere zdravnik individualno, po pregledu, razvršča bolnike.

Dietna skupinaOgljikovi hidratibeljakovinemaščobeSkupaj kalorij
1122 g59 g55 g1257
2146 g76 g70 g1563
3148 g79 g85 g1725
4183 g90 g90 g1961
5213 g94 g95 g2147
6253 g98 g95 g2328
7282 g104 g100g2500
8307 g124 g120 g2874

Sladkorna dieta predpisuje, da se hrana pripravi na olju, maslu ali masti. Če pečete v pečici, uporabite peka papir. Hrana se lahko pripravlja na katerikoli način, lahko se kuha, peče, praži, duši ali cvre. Priporočamo, da se pečenju in cvrtju čim bolj izogibate. Pri pripravi hrane ni omejitev z začimbami in se lahko uporabljajo vse domače začimbe. Paziti je potrebno le na pravo sorazmerje teh. Pekočih začimb se mora uporabljati čim manj, saj hrana diabetikov ne sme biti preveč začinjena. Prav tako hrana ne sme biti preslana (do največ 3 g na dan) in premastna. Hrana mora biti vedno sveža – predvsem zelenjava in sadje. Sladkornim bolnikom se priporoča, da jedo hrano z veliko vlakninami – veliko zelenjave in sadja. Paziti je potrebno pri tistih vrstah zelenjave, ki vsebuje ogljikove hidrate. Sadje je dovoljeno, saj sadni sladkor diabetiki lahko presnavljajo. Lahko se je katerokoli meso, če to ni premastno. Prav tako so dovoljeni mlečni izdelki z nizko maščobno vrednostjo. Prehrana pa naj kljub dovoljenju ne vsebuje veliko mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Pri pripravi hrane se priporoča čim manj moke in nič sladkorja oziroma lahko uporabite majhne količine umetnih sladil. Sladkorna dieta ni preveč omejevalna dieta, zahteva pa pregled nad ogljikovimi hidrati, maščobami in sladkorjem, zahteva tehtanja hrane, štetje kalorij in nekaj pozornosti pri uporabi določenih živil. Glede tekočin se lahko pijejo voda, čaj, limonado, kavo, domač sok brez sladkorja. Diabetiki lahko jedo katerikoli kruh tako belega, ajdovega, rženega, polnozrnatega, črnega, kot koruznega. Edina razlika je v tem, da se belega kruha lahko poje manj, saj vsebuje več ogljikovih hidratov kot druge vrste kruha – npr. črni. Če se držite sladkorne diete, to ne pomeni, da ne smete jesti sladic. Sladice lahko jeste v manjših količinah in samo tiste, ki ne vsebujejo sladkorja. Priporočamo, da si pripravite kakšno okusno presno sladico, ki ne vsebuje ne moke in ne sladkorja. Pri sladkorni dieti se je predvsem potrebno izogibati kajenju in pitju alkohola. Alkohol na splošno vsebuje veliko kalorij in sladkorja.

Na primer hrana za diabetike je lahko: ajdova kaša, ješprenj, prosena kaša, polnozrnate ali sojine testenine, krompir v oblicah, soja, fižol, grah, riž, jajčni beljak, nemastna skuta, posneto mleko, sir, jogurt, ribe, piščanec, govedina svinjina, jetrca, kislo zelje, kisla repa, rdeča pesa, špinača, polenta itd. Dobro se je izogibati pokovki, čipsu, čokoladi, sladoledu, tortam, kolačem piškotom, pomfriju, medu, marmeladi sirupu, kompotu, pudingu, kremnim juham iz vrečke, maslu, margarini, majonezi, salamam, klobasam ipd.