Rak debelega črevesa (kolona) in danke (rektuma), tudi kolorektalni rak, je ena izmed najpogostejših oblik raka. Pri moških se ta oblika raka pojavlja na nezavidljivem prvem, pri ženskah pa na drugem mestu po pogostosti. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da število novih primerov nenehno narašča, kljub temu da je Slovenija že pred nekaj leti vzpostavila državni program Svit, katerega namen je zgodnje odkrivanje bolezni. Glede na pretekla leta je zaznati občuten porast v številu novih obolenj, pravih vzrokov za takšno naraščanje pa stroka ne pozna. Prvi znaki bolezni so običajno zelo splošni in oboleli nanje pogosto niso posebej pozorni. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi morali nameniti posebno pozornost kakršnim koli spremembam, ki jih opazimo pri odvajanju blata. Največja težava je namreč ravno (pre)pozno odkrivanje bolezni. Večina bolnikov se na zdravljenje odpravi, ko je bolezen že napredovala in so možnosti preživetja slabše. Takšno stanje je precej alarmantno, še toliko bolj, ker lahko diagnozo raka z enostavnim pregledom s prstom opravi vsak splošni zdravnik. Če se pojavi kateri koli izmed spodnjih simptomov, se takoj priporoča obisk zdravnika.

V Sloveniji je rak debelega črevesa v skoraj 90 % odkrit prepozno, to pa našo državo po stopnji preživetja uvršča precej nižje kot je povprečje v drugih razvitih evropskih državah.

Simptomi bolezni

  • Občutek, da črevesje ni nikoli povsem izpraznjeno,
  • Nepojasnjena driska,
  • Zaprtje,
  • Vsakršne spremembe pri odvajanju blata,
  • Sled krvi v blatu (svetlo ali zelo temno rdeča kri),
  • Če blato postane tanjše kot običajno,
  • Nelagodje v trebuhu,
  • Nenehna utrujenost,
  • Izguba teže,
  • Bruhanje.

Vzroki za nastanek bolezni

Ker točni vzroki za nastanek bolezni še niso znani, se predvideva, da na razvoj bolezni najbolj vplivajo naslednji dejavniki:

  • Starost (bolezen je pogostejša pri starejših od 50 let, lahko pa se pojavi v kateri koli starosti),
  • Prehrana (na razvoj vpliva mastna ter nizkokalorična hrana, kjer je malo vlaknin),
  • Polipi (gre za nenevarne izrastke na sluznici debelega črevesa in danke, ki so pri starejših od 50 let precej pogosti. Nekateri tipi polipov povečajo možnost za nastanek kolorektalnega raka. Posebej nevarna je družinska polipoza, ki pomeni na stotine polipov, iz katerih se skoraj zanesljivo lahko razvije rak debelega črevesa),
  • Anamneza (ta oblika raka naj bi bila pogostejša pri ženskah, ki so imele raka na rodilih ali dojkah. Pogosteje se pojavi tudi pri osebah, ki so bolezen v preteklosti že imeli),
  • Družinska anamneza (rak se pogosteje pojavi pri najbližjih sorodnikih bolnika, sploh če je za boleznijo zbolel mlad),
  • Ulcerozni kolitis (možnost za nastanek bolezni poveča vnetje črevesne sluznice).

Ob postavitvi diagnoze zdravnik ugotovi, v katerem stadiju je rak. Obstajajo 4 stadiji, pri čemer je za ozdravitev najpomembnejše čim bolj zgodnje odkrivanje raka. Če je rak debelega črevesa odkrit v prvem stadiju, ko zajema samo sluznico črevesja ali danke, so možnosti za ozdravitev neprimerljivo večje, kot če je odkrit v kasnejših fazah.

Kaj lahko za preprečitev bolezni storimo sami?

Ker je pogostost te vrste raka največja v razvitih državah, so si strokovnjaki enotni, da s prehrano in življenjskim slogom lahko pomembno vplivamo v smeri preprečitve nastanka bolezni. Tveganje za nastanek raka je povečano z energetsko bogato hrano (veliko mesa, maščob, beljakovin), ki v veliki meri predstavlja povprečno vsakodnevno prehrano večine ljudi. Za nastanek je škodljivo tudi kajenje in telesna neaktivnost.

Zdrava prehrana pomeni pri preprečevanju raka na debelem črevesu in danki tisti dejavnik, pri katerem lahko sami največ prisostvujemo. V dnevni jedilnik je priporočeno vnesti čim več hrane z veliko vsebnostjo antioksidantov, kalcija in vlaknin.

Pomembno zaščitno vlogo ima prehrana z žitaricami, zelenjavo in sadjem, ki vsebuje veliko vlaknin in vitaminov A, C, D in kalcija. Omenjena hrana, na podoben način kot telesna aktivnost, zaradi pospeševanja gibljivosti črevesja in s tem hitrejšega iztrebljanja blata, zmanjša nezaželene vplive kancerogenih snovi, saj te manj časa delujejo na črevesno sluznico. Vlaknine so še posebej pomembne, saj vežejo kancerogene snovi in žolčne kisline, povečajo pa tudi volumen blata, kar dodatno pospeši prehod skozi črevo. Kalcij v prehrani se veže z žolčnimi kislinami v netopne soli in jih tako nevtralizira.