Prekomerna telesna teža oziroma debelost je stanje, ko pri človeku prihaja do prekomernega kopičenja maščob, kar ima negativne posledice tudi na zdravstveno stanje posameznika. Uravnotežena in glede na potrebe posameznika prilagojena hrana je namreč eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov pri ohranjanju našega zdravja. Če je ravnovesje med vnosom in porabo energije porušeno, potem je posledica tega naraščanje telesne mase. V kolikor posameznik ne ukrepa, to vodi v debelost, lahko pa tudi v mnoge resne zdravstvene težave. Znano in dokazano je, da prekomerna telesna teža veča tveganje za nastanek najrazličnejših bolezni. Tako naj bi bila debelost v kar 44 % kriva za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, v 23 % za nastanek bolezni srca ter v kar 7 – 41 % za nastanke nekaterih rakavih obolenj. Do debelosti najpogosteje prihaja zaradi neravnovesja med količino zaužite (pogosto nezdrave) prehrane in količino telesne aktivnosti. V nekaterih primerih so za povišano telesno težo lahko krive tudi genetske motnje.

Prekomerna telesna teža je po podatkih nekaterih zdravstvenih organizacij 5. najpogostejši vzrok smrti.

Katere bolezni lahko povzroča prekomerna telesna teža?

Pri debelejših ljudeh so pogosteje nekatere bolezni in bolezenska stanja. Te delimo v dve skupini: v prvo spadajo bolezni, ki nastanejo kot posledica povečane maščobne mase, v drugo pa vse tiste, ki nastanejo kot posledica povečanega števila maščobnih celic. V prvo skupino uvrščamo na primer osteoartritis, socialno stigmatizacijo ter motnje v spanju, v drugo skupino pa sladkorno bolezen, raka, bolezni srca in ožilja ter nekatere maščobne bolezni jeter.

S pridobivanjem nepotrebnih kilogramov se veča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Pri večji telesni teži je namreč odpor perifernih tkiv na delovanje inzulina večji. Če človek izgubi odvečne kilograme, se potreba po inzulinu zmanjša. Pri prekomerni telesni teži lahko pride celo do odpornosti organizma na inzulin. Debelost nevarno vpliva tudi na visoko raven holesterola v krvi, pomeni pa tudi resno tveganje za koronarne bolezni srca. To je še zlasti veliko tveganje pri vseh tistih posameznikih, pri katerih se odvečna maščoba kopiči v predelu trebuha.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je debelost opredelila za največji svetovni kronični zdravstveni problem pri odraslih. Do leta 2025 naj bi prekomerna telesna teža pomenila večji in resnejši problem kakor nedohranjenost. Danes naj bi bilo po podatkih na svetu več kot 300 milijonov debelih ljudi, preko milijarde pa se jih bori s prekomerno telesno maso.

Pogosto imajo debeli ljudje tudi večje tveganje za nastanek visokega krvnega pritiska oziroma hipertenzije. Povišano je tudi tveganje za srčno popuščanje, saj je srce pri debelosti preveč obremenjeno. Prekomerna telesna teža pomeni tudi motnje pri dihanju ter spanju. Debeli ljudje se pri zmernih telesnih obremenitvah tudi hitreje utrudijo in jih ne zmorejo opraviti.

Ženske, ki imajo prekomerno telesno težo, se lahko soočajo tudi s pogostejšimi menstrualnimi motnjami, večje pa je tudi tveganje za neplodnost.

Debelost pomeni tudi povečano tveganje za:

  • Migrene,
  • Demenco,
  • Možgansko kap,
  • Bolečine v sklepih,
  • Bolečine v hrbtu in križu.
  • Dislipidemija (motena presnova maščob),

Debelost vpliva tudi na počutje in psiho človeka. Takšni ljudje so pogosteje izpostavljeni zasmehovanju, žaljivkam, zavračanju, osamitvi in celo nasilju, kar vodi do diskriminacije, na prizadetega pa vpliva zelo negativno. To lahko vodi do nezadovoljstva s samim seboj, v skrajni obliki pa tudi v depresijo.

Prekomerna telesna teža in rakava obolenja

Prekomerna telesna teža pomeni tudi povečano tveganje za nastanek najrazličnejših vrst raka. Tako debelost vpliva na nastanek raka dojk, jajčnikov, raka na požiralniku, raka debelega črevesa, raka na želodcu, ledvicah in na žolčniku. Poleg rakavih obolenj pa lahko debelost vpliva še na nastanek žolčnih kamnov in na zamaščenje jeter.

Kako zmagati nad debelostjo?

Za svoje zdravje lahko tako največ naredimo s tem, da čim prej spremenimo svoj način življenja. To pomeni, da smo pripravljeni korenito spremeniti svoje prehranjevalne navade. Poskrbeti je potrebno za zmanjšan vnos maščob v telo, povečati pa je potrebno uživanje vlaknin (sadje, zelenjava). Poleg spremenjenega prehranjevanja je potrebno poskrbeti tudi za redno telesno aktivnost. Rezultati ne pridejo čez noč, zato je potrebno v začrtanih spremembah vztrajati dlje časa. Največ lahko za sebe naredimo z rednimi obroki, z manjšim vnosom škrobnih živil, dvakrat tedensko naj bi na jedilnik uvedli mastne morske ribe, uporabljali kvalitetna rastlinska olja, se izogibali industrijsko pripravljeni hrani, zmanjšali vnos soli, redno uživali oreščke in zadostne količine vode.