Multipla skleroza, tudi MS, je najpogostejša oblika obolenja živčnega sistema pri mlajših odraslih osebah. Pri tej bolezni gre za vnetje v možganih in v hrbtenjači, posledica takega vnetja pa so motene zaznave, motnje vida in šibkost pripadajočega dela telesa. Najpogosteje se to obolenje pojavlja pri mladih odraslih, med 20 in 40 let, bolezen je pogostejša pri ženskem spolu.

Pri nas več kot 2.500 ljudi trpi za multipla sklerozo, kar našo državo uvršča med dežele, kjer je bolezen zelo razširjena. Danes za bolezen še ne poznamo zdravila, obstaja pa več različnih načinov zdravljenja, ki napredovanje bolezni upočasnijo.

Zakaj nastane multipla skleroza?

Multipla skleroza sodi med kronične avtoimunske bolezni osrednjega živčevja. Gre za to, da telesni imunski sistem obolele osebe izgubi sposobnost prepoznavanja in zaznavanja svojih tkiv, to pa vodi do tega, da jih napade, saj jih smatra za tujke. V možganih in hrbtenjači je veliko živčnih vlaken prekritih z izolacijsko ovojnico iz mielina, ki deluje kot zaščita. Pri multipla sklerozi prihaja do poškodb mielina, kar povzroča luknje v ovojnici. Proces takšnih poškodb se imenuje demielinizacija. Poškodbe te ovojnice pomenijo, da se živčni impulzi ne morejo več ustrezno prenašati po živčnem vlaknu. Sčasoma se te luknje v ovojnici zapolnijo z brazgotinskim tkivom. Točnih vzrokov za nastanek bolezni danes še ne poznamo natančno, predvideva pa se, da se bolezen najverjetneje pojavi kot rezultat kombinacije več dejavnikov (okolje, okužba, dednost, žilni procesi, itd.).

Simptomi

Na začetku bolezni se simptomi običajno pojavljajo posamič, ko pa bolezen napreduje, se pričnejo pojavljati v kombinacijah. Za bolezen je značilno tudi to, da simptomi niso prisotni ves čas. Obdobju težav tako lahko sledi dolgo obdobje, ko bolnik nima nobenih zdravstvenih težav – takemu obdobju pravimo remisija. Simptomi so hujši, če je oboleli izpostavljen vročini, stresu ali pa je zelo utrujen.

V napredni obliki bolezni so bolniki pogosto depresivni, trpijo pa lahko tudi za bolečimi mišičnimi krči. Pojavi se lahko tudi urinska inkontinenca (posledica poškodbe perifernega živčevja), težave z erekcijo pri moških, itd. Končna faza bolezni pomeni delno paralizo telesa, saj se živčni impulzi, zaradi okvare mielina, ne prevajajo več. Mnogo bolnikov v tej fazi potrebuje invalidski voziček.

Med zgodnje simptome bolezni uvrščamo:

  • Motnje vida (posebej je moteno zaznavanje barv),
  • Ščemenje v določenem delu telesa,
  • Utrujenost in oslabelost,
  • Občutek težkih udov,
  • Nerazločen govor,
  • Vrtoglavica,
  • Težava s koordinacijo gibov in z ravnotežjem,
  • Otopelost dela telesa.

Zdravljenje

Multipla skleroza lahko bistveno vpliva na kakovost življenja obolele osebe. Danes za bolezen še ne poznamo zdravila, obstaja pa več načinov zdravljenja bolezni, s katerimi se skuša upočasniti napredovanje bolezni in zmanjšati pogostost ter resnost napadov. Prav tako se da danes z zdravili lajšati simptome in izboljšati kakovost življenja bolnih oseb. Kot dopolnilo zdravljenju se priporočajo tudi rehabilitacijski postopki. V proces zdravljenja multipla skleroze je tako vključenih več strokovnjakov: zdravnik, fizioterapevt, psiholog, logoped, socialni delavec in zdravstveni tehnik.