Jetra so najpomembnejša in največja žleza v organizmu človeka. V njih se odvija pretežen del prebave, saj jetrni encimi sintetizirajo aminokisline, katere telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Pri odkrivanju bolezni in okvar jeter pogosto naletimo na veliko težavo, saj jetra ne bolijo, zato je razne zdravstvene težave z njimi zelo težko odkriti. Za diagnostiko se zato uporabljajo jetrni testi v kombinaciji z drugimi metodami. Jetra tehtajo med 1200 in 1800 grami in so največji notranji organ človeka. Predstavljajo kar med 1,8 in 3,1 % celotne mase človeka. Nahajajo se v desnem zgornjem kotu trebušne votline, neposredno pod trebušno prepono. Jetra so edini organ v človekovem telesu, ki imajo sposobnost samo-regeneracije oziroma samo-obnovitve. Ta organ oskrbujeta portalna vena in hepatična arterija. Skozi veno v jetra prihaja kri iz želodca, vranice in črevesa. Skozi arterijo pa v jetra prihaja arterijska kri.

Katere funkcije opravljajo jetra?

Jetra so življenjsko pomemben organ, s številnimi funkcijami:

  • Vsrkavajo hranilne snovi,
  • Pomagajo presnavljati maščobe, ogljikove hidrate, beljakovine,
  • Izvajajo sintezo sestavin žolča in jih izločajo,
  • Pomagajo pri sintezi plazemskih beljakovin in pri aktivaciji vitamina D,
  • Sodelujejo pri nespecifični obrambi telesa,
  • Skladiščijo vitamine in minerale,
  • S svojim močnim sistemom razstrupljanja pretvarjajo strupe in zdravila v molekule, katere nato skozi ledvica (urin) ali črevesje (blato) izločimo iz telesa.

Simptomi poškodb jeter

Običajno se v začetni fazi poškodb in raznih obolenj jeter oboleli težav sploh ne zaveda, saj jetra, kot že omenjeno, ne bolijo. Razlog za to je v tem, da so jetra organ brez živcev, ki bi lahko sporočali bolečino v možgane. Pri ugotavljanju poškodb ali obolenj je zato potrebno biti pozoren na nekatere specifične znake, ki lahko nakazujejo, da so naša jetra preobremenjena.

  • Počasna in slaba prebava,
  • Napihovanje in občasne slabosti,
  • Manjša imunska odpornost in slabše razstrupljanje telesa,
  • Razne kožne težave, npr. izguba sijaja in barve kože, srbečica,
  • Neprestana utrujenost,
  • Tiščanje pod desnim rebrnim lokom (znak, da so jetra povečana),
  • Povečana vrednost holesterola v krvi,
  • Višje vrednosti trigliceridov v krvi,
  • Debelost, pri kateri je osrednja maščoba porazdeljena okoli pasu.

Najbolj pogoste bolezni jeter

1.      Ciroza jeter

Jetrna ciroza oziroma ciroza jeter je kronična in brazgotinska faza bolezni jeter. Pri tej bolezni je značilno fibrozno preoblikovanje same zgradbe organa. Vzroki za bolezen so številni, pogosto pa k njej privede prekomerno uživanje alkohola (alkoholna jetrna ciroza). Cirozo lahko povzročijo tudi druge bolezni, na primer zamaščenost jeter, hepatitis, itd.

Bolezen se običajno razvija dolgo, kaže pa se z znaki, ki jih je mogoče pripisati tudi marsikateri drugi bolezni, npr. oslabelost, šibkost, slab tek, slabost, bruhanje, stalna utrujenost, izguba teže, napihovanje, bolečine v trebuhu, pajčevinaste žilice pod kožo, itd. Ti znaki so za obolelega alarm, da so jetra preobremenjena.

2.      Rak jeter

Gre za peti najpogostejši rak pri moških ter za osmega po pogostosti pri ženskah.  Najpogosteje se oboleli srečujejo z hepatocelularnim rakom (HCC). Pogosteje se pojavlja pri moških, običajno po 50. letu. Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek te bolezni so: virusne okužbe, alkohol, Wilsonova bolezen, presnovne bolezni (npr. hemokromatoza), izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolice, id.

Najpogosteje se hepatocelularni rak kaže kot utrujenost, hujšanje, slab apetit, slabost, zlatenice in kot bolečine v zgornjem delu trebuha.

3.      Hepatitis

Gre za vnetje jeter, katero povzročajo virusi hepatitisa. Hepatitis velja za najbolj nevarne nalezljive bolezni. Virusna oblika lahko povzroči hudo, celo življenjsko nevarno akutno ali kronično bolezen. Virusna okužba jeter s hepatitisom se klasificira kot: hepatitis A, B, C, D, E, F in G.

Hepatitis A: začne se z neznačilnimi motnjami v počutju, na primer bruhanje, slabost, lahko tudi vročina in utrujenost. Nato se razvije zlatenica (rumeno obarvanje oči in kože), urin potemni, blato pa postane svetlejše barve. Pri starejših bolnikih lahko hepatitis A povzroči akutno odpoved jeter in smrt. Ta oblika hepatitisa se prenaša po fekalno-oralni poti, torej z okuženo pitno vodo, sadjem, zelenjavo, okuženimi morskimi sadeži, torej najpogosteje preko okužene hrane.

Hepatitis B: prenaša se s stikom s telesnimi tekočinami (kri, slina, solze). Virus lahko povzroči rumeno obarvanje kože, običajno pa so prvi znaki slabost, vročina, neješčost in včasih bruhanje. Tem znakom včasih sledi zlatenica, ni pa nujno.

Virus hepatitisa B je kar 100 bolj nalezljiv kakor virus HIV in je med vzroki, ki povzročajo nastanek raka na drugem mestu.

Hepatitis C: prenaša se preko stika krvi z okuženo krvjo (npr. pri intravenskem jemanju mamil, slabo sterilizirani zdravstveni opremi, neustrezno sterilizirani opremi za tetoviranje, ipd). Pogosto okužba poteka brez simptomov, če pa se bolezen razvije lahko vodi do kroničnega hepatitisa, zabrazgotinjenja jeter, do ciroze in raka jeter.

S čim škodujemo jetrom?

Na jetra vpliva vse, kar pojemo in popijemo, saj so del prebavil. Z nepravilnim jemanjem zdravil ali z zastrupitvijo tako lahko povzročimo akutno odpoved jeter, dolgotrajno prekomerno uživanje alkohola, slaba prehrana ter kronične okužbe s hepatitisi B in C pa lahko dolgo potekajo povsem neslišno ter skrito in se pokažejo šele čez nekaj časa –  v obliki ciroze jeter.

Za jetra je škodljiva zlasti premastna hrana, predelana in hitra hrana ter večkrat pregreta hrana. Zelo škodljivo je tudi uživanje alkohola v kombinaciji s stresnim življenjem.

Diagnoza bolezni jeter

Diagnostika bolezni jeter je zelo zapleten proces. V začetni fazi bolezni je pogosto te zelo težko odkriti, po drugi strani pa je zgodnje odkritje bolezni odločilnega pomena za zdravljenje bolnika. Med pomembne metode za ugotavljanje bolezni jeter sodijo neagresivne metode:

  • Ultrazvok,
  • Računalniška tomografija (CT),
  • Magnetna resonanca (MR),

Kot dopolnilo tem metoda se izvajajo biokemični testi, ki služijo za odkrivanje, ocenjevanje ter spremljanje nepravilnosti delovanja jeter. Jetrne teste se uporablja v kombinacijah, da se lahko določa, za katero jetrno bolezen gre. Noben jetrni test ni oblikovan specifično zgolj za eno bolezen jeter.

 Kaj za jetra lahko naredimo sami?

Sami lahko poskrbimo za kar se da zdrav življenjski slog (izogibanje alkoholu, kajenju, nezdravi prehrani). Poleg tega je priporočljivo uživati veliko sadja in zelenjave, ki pripomorejo k razstrupljanju tega pomembnega organa (limone, jabolka, itd. ). Priporočeno je v prehrano vključiti veliko vitaminov skupin B in B2.

Jetrna dieta

Jetrna dieta se običajno priporoča ljudem, ki imajo težave z jetri in bolnikom z raznimi okvarami jeter. Poleg alkohola se bolnikom, ki trpijo za jetrno cirozo priporoča, da kontrolirajo in omejijo vnos soli in vode v svoje telo. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi jeter se pogosto pojavlja pomanjkljiva absorpcija maščob in v maščobah topnih vitaminov. Za to absorpcijo je namreč ključen žolč. Bolniki s kroničnimi težavami z jetri so tako nagnjeni k nočni slepoti, težavami in bolečinami v kosteh in težavami s krvavitvami. Bolniki lahko bolečine in težave nekoliko omejijo in omilijo z jetrno dieto, ki skrbi za omejevanje količine vnesenih beljakovin. Pogosto pomaga, če bolniki živalske beljakovine zamenjajo z rastlinskimi. Bolniki, ki trpijo za boleznimi jeter, navadno trpijo tudi za pomanjkanjem energije oziroma se izredno hitro utrudijo. V takšnih primerih se zanje priporoča zgolj zmerna telesna aktivnost, pri čemer je tako kot pri vsaki dieti in spremembi prehranjevalnega režima ter navad najpomembneje, da človek posluša svoje telo.

Pri jetrni dieti obstajajo nekatere jedi, ki se priporočajo in druge, ki so prepovedane oziroma se jih odsvetuje. Pri izbiri jedi je pomembno predvsem to, da se upošteva vnos beljakovin, tekočin in soli. Za jetrne bolnike je priporočljiva dieta, ki vsebuje vsakovrstne čaje s sladkorjem ali medom (izjema je le ruski čaj, ki je izjemno močan), vse mlečne izdelke, jajčne jedi, mineralne vode in naravni sokovi iz sadja, juhe, lahka zelenjava (špinača, cvetača, blitva), mehke solate, kuhano sadje in sveže sadje, a v manjših količinah. Na svoje jedilnike lahko takšni bolniki vključijo tudi sladice, pudinge, narastke, pri čemer je pomembno, da pecivo, ki ga zaužijemo, ni premastno ter ne vsebuje pretežkih nadevov. Glede kruha je priporočljivo jesti en dan star bel ali črn kruh ali pa prepečenec. V majhnih količinah sme takšen bolnik jesti tudi maslo, olivno olje ter vitaminizirane margarine. Glede začimb je priporočena uporaba domačih in čim bolj naravnih začimb.

Med jedi in ostale stvari, ki se jetrnim bolnikom prepovedujejo so: alkoholne pijače vseh vrst, ki prekomerno obremenjujejo jetra in otežujejo njihovo delovanje. Poleg tega ni dobro piti ruski čaj, ki je preveč močan. Odsvetuje se tudi kofeinska kava, gazirane in zelo mrzle ali preveč vroče pijače. Za delovanje jeter so preveč obremenjujoči tudi razni pikantni mastni siri, saj vsebujejo preveč maščob. Bolniki naj ne bi uživali izdelkov kot so npr. majoneza, kisla ali sladka smetana, sladoled, mlečni izdelki in polnomastno mleko. V osnovi se ta dieta skuša izogibati prekomernemu vnosu maščob v telo. Tako so prepovedane tudi mastne ali pikantne juhe in juhe z dodatkom prežganja, mastne jedi in meso z vidno maščobo, cvrtje vseh vrst, prekajeno meso, divjačina, klobase in paštete ter meso ali ribe iz konzerv. Nevšečnosti lahko povzroča tudi zaužitje težje prebavljivih škrobnih jedi kot so npr.  štruklji ali žganci, popolnoma svež kruh, pražen ali pečen krompir, ješprenj, potica, krompirjevo testo ali vodni žličniki. Poleg škrobnih izdelkov je potrebno biti previden tudi pri vnosu zelenjave – jetrna dieta ne priporoča prehranjevanje z grobo zelenjavo kot je npr. paprika, čebula, česen, kumare, zelje, stročnice, konzervirana zelenjava vseh vrst, kisla repa, trde solate… Hkrati je potrebno paziti pri sadju – jetrna dieta prepoveduje vnos večjih količin sadja, oreščkov in orehov. Prav tako ni dobro jesti suho sadje. Izogibati se je potrebno vsem ostrim začimbam, svinjski masti, ocvirkih in zaseki. Pri sladicah pa je potrebno iz jedilnika črtati vse ocvrte, sladke in mastne sladice, torte in mastne kreme.