Vsakomur se je že vsaj parkrat zgodilo, da je imel drisko. Ta je posledica hitrejšega prehoda hranilne vsebine skozi črevesje. Zato pride do pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata – to se načeloma zgodi hkrati. Pri driski gre za odvajanje tekočega blata več kot 3-krat na dan.  Pri otrocih do 3. let se pojavi do 2-krat letno. Zdravniki opredeljujejo odvajanje večje količine redkejšega blata pri zdravem človeku na več kot 300 g blata na dan, z izjemo vegetarijancev, ki dnevno povprečno izloči do 150 g blata. 

Rečemo lahko, da človek večkrat na dan kot je to običajno iztreblja redkejše blato. V njem se lahko pojavijo tudi kri, sluz ali gnoj. Pomembno je vedeti, da se lahko količina vode, izločene z blatom, poveča tudi za štirikrat, kar vodi v dehidracijo. To je še posebej nevarno za otroke in starejše. Driska je le redko tako huda, da je zaradi izgube tekočine in elektrolitov moteno delovanje organizma. V tem primeru je potrebna zdravniška oskrba.

Driska običajno ni nevarna in jo lahko obvladamo sami.

V blatu se torej poveča količina vode in mineralov, pojavijo se tudi neprebavljeni ostanki hrane. Posledično se zmanjša tudi prehajanje hranilnih snovi v telo. V bistvu v telesu nastopi negativno energijsko ravnovesje – če ga ne zdravimo pravočasno, lahko povzroči tudi smrt. Še posebej so občutljivi otroci zaradi majhnih energijskih zalog in negativnega ravnovesja hranil.

Driska je lahko zelo neprijetna, še posebej če so prisotne bolečine, napihnjenost, bruhanje ali zvijanje v trebuhu. Povzroči tudi strah, da v določenem trenutku ne bomo uspeli priti do stranišča.

Poznamo več vrst driske

  • Če driska traja manj kot 14 dni, govorimo o akutni driski;
  • Drisko, ki traja od 14 dni do enega meseca, imenujemo subakutna;
  • Če pa traja več kot en mesec, torej več kot 4 tedne pa govorimo o kronični driski.

Vzroki za nastanek driske

Driska je lahko posledica različnih bolezni. Najpogostejše so okužbe črevesne sluznice z virusi (predvsem rota- in norovirusi), bakterijami ali paraziti (okužbe z mikroorganizmi). Med glavne povzročitelje sodijo tudi alergije, včasih je driska lahko posledica jemanja antibiotikov. Povzroči pa jo lahko preobčutljivost na mleko oziroma gluten, ali pa zastrupitev s hrano.

Kako si pomagamo sami?

  1. Izgubljeno tekočino nadomestite s pitjem izotoničnih pijač, lahko tudi soljene vode;
  2. Pijte nesladkane čaje (pravi čaj, kamilični čaj);
  3. Uživati je treba hrano s čim manj vlakninami (prepečenec, banane, krompir, prežganke, korenčkove juhe, pretlačene testenine, nastrgana in porjavela jabolka);
  4. Uživajte manj mleka in mlečnih izdelkov, sladkorja, čistih maščob in zelenjave;
  5. Preden greste k zdravniku, ne pretiravajte z zdravili proti driski in s pripravki, ki vsebujejo črevesne bakterije;
  6. Izogibati se je treba mastni in začinjeni hrani;
  7. Omejiti je treba pitje kave;
  8. Uporabljamo lahko tudi tradicionalne pripravke iz zdravilnih rastlin (borovnica, čajevec, robida, srčna moč in hrastova skorja).

Kdaj je primeren čas za obisk pri zdravniku?

Zdravniški pregled je priporočljiv, če se huda akutna driska ne izboljša 48 ur po začetku, kljub samozdravljenju. Nujen je tudi, če nastopi huda dehidracija telesa oziroma organizma, poleg tega pa je prisotno bruhanje, visoka telesna temperatura in bolečine v trebuhu. Še posebej pozorni morajo biti sladkorni in srčni bolniki, ter bolniki s slabšim imunskim sistemom. Na nasvet je potrebno iti v primeru, če se driska pojavi med jemanjem antibiotikov. Pri akutni driski so nosečnice bolj ogrožene, zato je vzpostaviti stik z zdravnikom.

Ugotovimo lahko, da je driska dokaj nezaželena bolezen, ki lahko doleti vsakega. Načeloma jo lahko pozdravimo sami, pri čemer pazimo na pravilno prehrano in dehidracijo. V hujših primerih pa bo potrebno najti zdravniško pomoč.