Dandanes je demenca dokaj pereča tema, saj se z njo spopada vedno več ljudi. V nadaljevanju bo opredeljeno, kaj ta bolezen sploh je in kako jo lahko preprečimo.

Demenca je možganska bolezen, opredelimo pa jo kot skupek simptomov, ki se pojavljajo ter kasneje iz njih nastane demenca. Je torej posledica različnih bolezni, katerih simptomi se pri bolniku pojavljajo.

Posledica demence je, da prizadene določene možganske funkcije, kot so mišljenje, spomin, orientacija, učne sposobnosti ter tudi sposobnosti govora.

Demenca je prisotna v več oblikah. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, pri čemer je prisotna v vsaj 65 procentih demenc. Pogostejše oblike demenc so tudi žilna demenca, frontotemporalna demenca ter demenca Lewyjevih telesc, pri čemer žilna demenca nastane zaradi možganske kapi.

Načeloma je demenca kronična bolezen, kar pomeni, da je doživljenjska. Nekatere oblike pa so tudi takšne, da se lahko bolezen omili in tako stanje izboljša. Na tem mestu je treba poudariti, da neposrednega zdravila za demenco ni. Pomaga zdravljenje simptomov, pri čemer pa se demenca zadrži oziroma se izboljša stanje bolnika do določene mere.

Vedeti moramo tudi, da znaki demence včasih še ne pomenijo, da je bolezen že prisotna. Pri starejših je načeloma normalno, da pozabijo imena ali druge podatke. To se imenuje benigna motnja spomina, ki pa je samo prehodno stanje in se lahko izboljša.

Kako prepoznati znake dementnega človeka?

  • Oslabljen kratkoročen spomin
  • Sprememba osebnosti
  • Težave z računskimi in učnimi sposobnostmi
  • Govorne težave
  • Slaba orientacija

Znake prepoznajo po navadi bolniki sami, še pogosteje pa njihovi svojci oziroma tisti, ki preživljajo veliko časa z njim. Priporočljivo je, da v primeru opažanja znakov napotimo osebo do svojega osebnega zdravnika. Ta bo kasneje postavil zdravstveno anamnezo in svetoval kako ravnati naprej.

Za svojce je ta bolezen naporna, saj bolniki v kasnejših fazah bolezni potrebujejo celodnevno nego in varstvo. Večina se jih spominja svoje preteklosti in v njej živijo. Zato se želijo recimo vrniti v svojo rojstno hišo, oditi na obisk k kakšnemu oddaljenemu prijatelju in podobno.  Načeloma se ljudi z demenco vključi v dom za starostnike, kjer imajo zanj posebne oddelke in vso oskrbo..

Kako preventivno ravnati, da do demence ne bo prišlo?

Na demenco sami ne moremo vplivati. Doleti lahko marsikoga, še posebej v starejših letih. Pa vendar lahko poskrbimo, da se je izognemo v čim večji meri. To so recimo:

  • prenehanje pitja alkohola (večja količina alkohola povečuje tveganje)
  • prenehanje kajenja
  • ohranjanje primernega krvnega pritiska
  • primeren holesterol
  • redna telesna aktivnost
  • izogibanje znakom depresije

Zelo pomembno je tudi, da venomer razgibavamo svoje umske sposobnosti, da rešujemo križanke, miselne igre, rišemo, beremo knjige, se učimo kaj novega. Biti moramo tudi organizirani, kar pomeni, da je potrebno imeti napisane sestanke, zdravniške preglede, in druge obveznosti na koledarju. Ta mora biti tudi jasen in razviden. Vsekakor pa se priporoča redna telesna vadba in preživljanje časa na prostem in svežem zraku.

Za zaključek lahko povemo, da je demenca v starejših letih dokaj razširjena bolezen, za katero zdravila ni in lahko prizadene vsakogar. Zato previdnost ni nikoli odveč, zdrav način življenja pa lahko pripomore k temu, da se tej bolezni izognemo v največji možni meri.