Celiakija je ena izmed neželenih odzivov telesa na uživanje nekaterih žit (npr. pšenice, rži, pire, ječmena, ovsa, ipd.). Gre torej za bolezen prebavil, pri kateri se pojavi okvara predvsem tankega črevesa, to pa poslabša absorpcijo hranilnih snovi. Posledica te bolezni je moten razvoj in slabša odpornost. Beljakovinski del omenjenih žit, torej gluten (tudi lepek), lahko pri genetsko dovzetnih posameznikih povzroči avtoimuno reakcijo. To v praksi pomeni, da aktivirane imunske celice in protitelesa najpogosteje prizadenejo črevesje, kar se kaže kot prebavne težave. Oseba s celiakijo lahko po zaužitju škodljivih žit občuti napenjanje, vetrove, lahko se pojavijo bolečine v trebuhu in driska. Ker hrana ni v polnosti absorbirana, postopoma lahko prihaja do hujšanja, slabokrvnosti ali do osteoporoze. Pri obolelih odraslih so pogoste neznačilne zdravstvene težave, kar lahko močno oteži in podaljša postavljanje pravilne diagnoze. Diagnoza se postavi s preiskavo krvi za določena protitelesa. V kolikor preiskava krvi pokaže prisotnost teh protiteles, se nadalje opravi še gastroskopija tankega črevesa.

Pred 15 leti je celiakija pogosto veljala za eno izmed redkih otroških bolezni, danes pa je jasno, da enako pogosto lahko prizadene tudi odrasle osebe. Gre namreč za eno izmed najbolj pogostih kroničnih bolezni, ki v našem okolju prizadene med 0,5 in 1 % populacije.

Simptomi

  • Nejasne prebavne težave,
  • Pogosto odvajanje ali driska,
  • Napetost,
  • Plini,
  • Neznačilne bolezni v trebuhu,
  • Izrazita utrujenost,
  • Afte v ustih,
  • Srbeči mehurčkasti izpuščaji po koži (herpetiformni dermatitis),
  • Depresija,
  • Motnje živčevja,
  • Nepojasnjena izguba teže, itd.

Včasih pri obolelih ni izrazitih simptomov, tako da na celiakijo posumijo šele zaradi drugih, pridruženih bolezni – na primer v primeru anemije (slabokrvnosti), raznih avtoimunih bolezni (sladkorna bolezen tipa 1, itd.), razne revmatične bolezni, itd), zgodnje osteoporoze, …

Obolenje je pri bližnjih družinskih članih kar 10-krat pogostejša kakor sicer. Tako zboli približno 1 od 10-ih sorodnikov. V tovrstnih primerih je preiskava smiselna že preventivno ali ob najmanjšem sumu na bolezen.

Zdravljenje celiakije

Celiakijo je mogoče zdraviti zgolj s strogo brezglutensko dieto. To pomeni, da pacienti ne smejo uživati niti drobtinice navadnega pšeničnega kruha, niti drugih jedi, ki vsebujejo gluten ali zgolj sledi glutena. Vsa tovrstna živila morajo oboleli nadomestiti z brezglutenskimi izdelki.

Celiakija od bolnika zahteva dosledno doživljenjsko opustitev vseh živil, ki vsebujejo gluten.

Bolniki se morajo izogibati pšenice, pire, kamura, ječmena, rži, pogosto tudi ovsa. Če bolnik zaužije gluten, to sproži imunski odgovor telesa, sčasoma pa lahko privede do poškodbe črevesne sluznice in motenj pri prebavi hrane. Sluznico lahko pozdravimo šele z večmesečno brezglutensko dieto, brez goljufanja in prekrškov. Za sluznico oziroma bolnika je škodljiva vsaka količina, večja od 10 miligramov, kar pomeni, da je dovolj že noževa konica napačne moke.

Gluten se pogosto pojavlja tudi v mnogih predelanih živilih, kar pomeni, da morajo bolniki pazljivo prebirati deklaracije živil. Mnoga živila lahko zgolj v sledovih vsebujejo gluten, kar je za bolnika lahko zelo škodljivo. Brez dvoma in strahu pa lahko oboleli jedo sadje, zelenjavo, meso, mleko, itd. Brezglutenski izdelki se v trgovinah običajno nahajajo na posebnih oddelkih za zdravo prehrano. Gre za posebne proizvajalce, ki brezglutenske izdelke izdelujejo iz žit, nenevarnih za bolnike s celiakijo, na primer iz koruze, ajde, kvinoje, riža, prosa, itd.

Barvita brezglutenska dieta pri celiakiji

Čeprav se morda zdi, da so bolniki, ki trpijo za celiakijo, obsojeni na revno in monotono prehrano, pa temu ni nujno tako. Bolniki tako lahko uživajo mnoge izdelke iz riževe, ajdove in koruzne moke, prav tako lahko to kombinirajo s sadjem, zelenjavo, mesom in mlečnimi izdelki.

  • Riževa moka: predstavlja slastni nadomestek pšenične moke, je sladkega okusa in povsem brez glutena, zato je po svojih lastnostih bolj podobna koruzni moki.  Pripravimo jo lahko tudi sami, tako da preprosto zmeljemo riževa zrna.  Iz riževe moke pripravimo kruh in ostale pekovske izdelke, čudovite piškote, uporablja se lahko za zgoščevanje juh, kot tudi za pripravo tortilij, ki jih nato nadevamo na različne načine. Pripravimo lahko tudi domače pudinge, ki jih zgostimo z dodatkom riževe moke in jih postrežemo kot sladico.
  • Ajdova moka: spada k nepravim žitom, ne vsebuje glutena in je zato dobra izbira za ljudi s celiakijo. Če smo natančni, ajda spada v skupino zeljnaric, ki so po izvoru bližje sadežem kot žitom, in je v sorodu z rabarbaro, zato ima prijeten sladek okus po oreščkih in je bogata s hranili. Tudi iz ajdove moke lahko pripravimo mnogo več, kot le kruh in žgance. Če želimo obogatiti okus jedi, lahko ajdovo moko kombiniramo z riževo. Po svetu je poznanih ogromno receptov za slastne ajdove jedi; na Japonskem poznajo ajdove rezance, skoraj cel svet pozna ajdove palačinke, v Franciji pa iz ajdove moke pripravljajo pite, ki jih okrasijo s sadjem.
  • Koruzna moka: Koruza je izjemno pomembno živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, vlaknin in vitamina E. Že naše babice so poznale zdravilne lastnosti koruze, ki naj bi krepila živčevje in nas poživljala, povečevala možganske sposobnosti in zmožnost koncentracije, okrepila naš imunski sistem in nas naredila odpornejše proti stresu, poskrbela pa naj bi tudi za lepo kožo in močne lase; poleg tega pa je brez glutena in je dovoljena pri celiakiji. Iz zlato rumene koruzne moke lahko pripravimo okusne cmoke, ki jih lahko napolnimo s sadjem ali s čokolado, če imamo opravka s sladokusci. Čudovite pa so tudi domače koruzne testenine, ki jih lahko prelijemo z različnimi zelenjavnimi polivkami, naredimo lazanje ali jih gratiniramo s sirom.