Bolečine v križu predstavljajo najpogostejšo bolečino gibalnega sistema. Tovrstne bolečine lahko trajajo nekaj dni, tednov ali pa celo več mesecev, kar pomeni, da lahko močno poslabšajo kvaliteto našega življenja. Bolečine v križu naj bi po podatkih vsaj enkrat v življenju občutil vsak odrasel človek, vsak drugi pa naj bi se z njimi srečeval kar enkrat letno. Vzrokov za bolečine v ledvenem predelu hrbtenico so mnogi, najpogostejši so pretirane obremenitve in degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic. Strokovnjaki ugotavljajo, da je sodobni človek mnogo bolj statičen, kot so bili njegovi predniki – veliko časa namreč preživimo sedeče za mizo ali računalnikom, mnogi pa zaradi dela več ur dnevno preživijo v prisilni drži. Če k temu dodamo še premalo gibanja, potem je razumljivo, da se tako veliko število ljudi danes sooča s tovrstnimi bolečinami. Bolečine v križu ločimo na enostavne (kratkotrajne/akutne, ki trajajo manj kot 6 tednov), subakutne (od 6 – 12 tednov) in kronične (dolgotrajne, ki trajajo dlje od 3 mesecev).

Akutna bolečine v križu, pogosto omejena na ledja, se lahko širi navzdol po nogah. V kolikor taka bolečina ne sega nižje od kolen, jo imenujemo lumbalgija (bolečina v križu). Če pa je bolečina razširjena vzdolž prizadetega živca in se kaže v obliki sevanja preko medenice po obeh spodnjih okončinah navzdol, lahko do prstov na nogah, je govora o lumboishialgiji (išias). Med bolečine v križu spadajo tudi hernije diskusa oziroma kila medvretenčne ploščice, ki se najpogosteje pojavlja na vretencih L4/L5 in L5/S1, redkejša pa je na L3/L4. Pri herniji je bolečina običajno v okončinah, redkeje v predelu hrbtenice.

Vzroki za bolečine v križu

  • Nateg križa: gre za poškodbo mehkih ob-hrbteničnih delov. Pomeni mehanično povzročen krč, ki je posledica pretirane telesne obremenitve, dvigovanja težkih bremen, nenadnega zanihanja hrbtenice (npr. v primeru prometnih nesreč), slabe drže, prisilnega položaja (npr. pri delu) ali posledica padca.
  • Zdrs medvretenčne ploščice: to je običajno posledica staranja in degenerativnih sprememb, lahko pa ga povzroči poškodba, nepravilni gibi, sunki (npr. pri smučanju), dvig bremen, ipd. Taka medvretenčna ploščica lahko utesnjuje živčne korenine, to pa povzroča hude bolečine v križu. Posledica je sevanje v nogah, občutek pečenja, omrtvičenje, ipd.
  • Degenerativne spremembe križa: takšno stanje se navadno pojavi pri starejših od 50 let, najpogosteje zaradi degenerirane medvretenčne plošče, ki se tanjša in izgublja elastičnost. Z leti je križna hrbtenica manj gibljiva, pospešeno nastajajo tudi zakostenitve (kostni izrastki). To lahko pritiska na živčne korenine ali pa ožijo kanal v hrbtenici. Kostni izrastki pa niso vselej razlog za bolečine v križu – obsežni izrastki lahko v posameznih primerih ne povzročajo nobene bolečine. Za diagnozo je zato potreben rentgenski izvid.
  • Prirojene ali pridobljene napake: pogosta je prirojena okvara prekinitve zadnjega loka vretenca. To motnjo je mogoče tudi pridobiti (kot posledico poškodbe). Taka nepravilnost običajno povzroča težave zgolj pri hudih fizičnih obremenitvah ali z leti, ko vretence prične drseti naprej.
  • Zlomi vretenc: vzroki za zlom so poškodbe (prometne nesreče, padci iz višine, ipd.), osteoporoza (patološki zlomi), manjša kostna masa, rakasti procesi na vretencih, tuberkuloza hrbtenice, itd.
  • Zožitev hrbteničnega kanala v predelu ledij: v 75 % je to pridobljena, lahko pa je tudi prirojena napaka. Če gre za pridobljeno stanje, se to običajno pojavi kot posledica obrabe. Navadno nastane zaradi drsenja vretenca, poškodb ali močne ukrivljenosti hrbtenice. Bolečine spremljajo hojo ali stanje, pri sedenju pa popustijo.
  • Vnetja in vnetne bolezni: najbolj znana je Bechterewjeva bolezen (ankilozirajoči spodilitis), ki prizadene predvsem moške, celo že pred 30. letom in jo običajno spremlja jutranja okorelost ledvenega predela hrbtenice. Ponoči bolnika rado boli v ledvenem predelu, v mirovanju bolečine ne pojenjajo, gibanje pa jih običajno omili. Bolečine v križu spremljajo tudi druge kronične vnetne bolezni, na primer bolezni črevesa (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), vnetje sklepov (luskavica), vnetja sečil, dihal ali prebavil (kot reakcija med ali po okužbi).
  • Bolezni vretenca: gre za redko okužbo hrbtenice (osteomielitis), ki se lahko pojavi pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom (kot posledica bolezni, zdravil, pri intravenoznih uživalcih drog). Sem sodijo tudi rakaste spremembe hrbtenice, ki so navadno posledica rakastega procesa nekje drugod v telesu, ki se širi na kosti.
  • Prenesena bolečina kot posledica bolezni bližnjih organov: bolečine v križu se lahko pojavijo tudi zaradi prenesenega bolezenskega procesa, ki poteka drugje v telesu, npr. vnetje ledvic, razširjena trebušna aorta, vnetje črevesja, rodila, ipd. Bolečine v križu navadno nastopijo tudi ob menstruaciji ali pri obolenju prostate.
  • Neorganski vzroki: pri psihični ali psihiatričnih motnjah in boleznih se lahko pojavijo bolečine v križu. Hrbtenica je zelo občutljiva na psihogene bolečine. Psihosocialni dejavniki so lahko socialni, ekonomski, ipd. Bolečine so tako lahko povezane tudi z intenzivnimi in ponavljajočimi se psihičnimi stresi.

Kako zdravimo bolečine v križu?

Zdravljenje tovrstnih bolečin je pogosto dolgotrajno, navadno traja med 6 do 12 tednov. Bolniku se navadno priporoča počitek, protibolečinsko zdravljenje, fizioterapija, obsevalno zdravljenje in blokade (infiltracije). Na ta način se bolečine pogosto omili in odpravi, hkrati pa se povrne gibljivost ter prepreči možnost ponovitve, kar sicer lahko vodi do nastanka kroničnih bolečin v križu. Kratkotrajno si torej lahko olajšamo bolečine z analgetiki (Lekadol, Nalgesin, razni geli, ipd.), vendar s tem ne odpravimo vzroka za bolečino. Pomembno je tudi ohranjanje primerne telesen teže in zmerna fizična obremenitev. Nekateri si bolečine lajšajo tudi z alternativnimi načini (homeopatija, akupunktura, ipd.). Pri enostavnih bolečinah v križu, ki so zelo pogoste, je zdravljenje lahko uspešno v krajšem času (v nekaj tednih). Za zdravljenje v takem primeru je zelo pomembno gibanje, ne pa zgolj mirovanje. Pri taki bolečini naj ostane bolnik čim bolj telesno aktiven in naj nadaljuje s svojimi rednimi dnevnimi aktivnostmi.

Če gre za hude bolečine in napredovane nevrološke izpade ter sfinkterske motnje (težave pri odvajanju urina in blata), potem se bolniku pogosto priporoča operativno zdravljenje. Gre za operativno sprostitev hrbteničnega kanala. Operacijo nemudoma opravijo tudi pri stisnjeni hrbtenjači, ki jo navadno spremljajo napredujoča oslabitev mišic, motnje odvajanja, spremenjen občutek na notranji strani stegen in v presredku. Operacija se predlaga tudi pri bolnikih, ki imajo bolečine v spinalni korenini, pri katerih običajno zdravljenje ne zadošča.

V kolikor gre za močno in nevzdržno bolečino, je počivanje potrebno, a naj ne bo daljše od 2 dni. Mnogim pomagajo tudi mrzle ali tople obloge na hrbtu, ki jih polagamo za 5 do 10 minut. Priporoča se tudi topla kopel ali tuš.

Med najpogostejše krivce za bolečine v križu lahko štejemo pomanjkanje gibanja, škodljive razvade, nepravilno držo in hiter tempo sodobnega življenja. Vse to lahko vodi do kronične utrujenosti mišic in živcev, kar se lahko odraža tudi preko bolečin v križu.

V kolikor je bolečina v križu kronična (traja več kot 12 tednov oziroma 3 mesece), se pričakuje dolgotrajno zdravljenje (več mesecev). Pri zdravljenju je pomembna telovadba za križ, ozdravitev pa je po obdobju zdravljenja običajno popolna. Z izvajanjem vaj je najbolje pričeti po 6 tednih. To se dopolnjuje še s toploto, naravnimi peloidi, raznimi vrstami masaž, ipd. Priporoča se tudi telovadba v topli vodi. Pri izvajanju vaj moramo poslušati svoje telo – vaje ne smejo povzročati ali povečati bolečin. Po prenehanju bolečine v križu je pomembno, da z vajami redno nadaljujemo, saj s tem zmanjšamo tveganje za to, da se bolečine povrnejo.

Slovenci smo pogosto pretežki, se premalo gibamo in se nepravilno držimo. Bolečine v križu zato pri nas, kot drugod v razvitih državah, postajajo prava epidemija. Rešitev za išias je zato vadba in uravnotežen življenjski slog.

Kdaj k zdravniku?

Z obiskom k zdravniku ne odlašajte, v kolikor:

  • So bolečine hude in nevzdržne ter po nekaj dneh ne pojenjajo,
  • Bolečine preprečujejo opravljanje vsakodnevnih obveznosti,
  • Bolečine spremljajo težave z nadzorom črevesja in mehurja,
  • Se pojavi odrevenelost v predelu zadnjika in dimelj,
  • Bolečine povzročajo mravljinčenje v nogah, ki postanejo šibke.