Nekatere novejše raziskave kažejo na to, da naj bi prekomerno uživanje živalskih beljakovin lahko resno škodilo našemu zdravju, prav tako naj bi krajšalo življenjsko dobo in spodbujalo nastanek raka. Tovrstne raziskave so dvignile precej prahu predvsem med ljubitelji mesa in drugih mesnih izdelkov, ki menijo, da so raziskave namenjene spodbujanju veganske prehrane. Raziskave v osnovi ugotavljajo, da so živalske beljakovine lahko zdravju škodljive, če jih uživamo v večjih količinah. V njih se namreč nahaja metionin, ki je ena izmed esencialnih aminokislin in je v prehrani sicer nujno potreben, a je lahko tudi zdravju škodljiv, če ga v telo vnašamo preveč. Največja težava je presežek metionina pri uživanju nezdrave prehrane. Izsledki raziskav kažejo, da za zdravje niso nevarne vse beljakovine – tiste rastlinskega izvora (žita, stročnice, itd.), namreč naj ne bi presegale vrednosti metionina v telesu. Takšne ugotovitve vplivajo na vse mesojedce, kakor tudi na vegetarijance, saj pod živalske beljakovine spadajo tudi mlečni izdelki, jajca in drugi izdelki, ki jih vegetarijanci običajno uživajo.
Pretirana količina zaužitih beljakovin lahko škoduje ledvicam, povzroča povišan holesterol, prispeva k nastanku osteoporoze in celo vpliva na nastanek nekaterih vrst raka.
Seveda beljakovinsko bogata hrana sama po sebi ne povzroča omenjenih bolezni, do zdravstvenih težav pa lahko prihaja, v kolikor na račun večjih količin beljakovin v naši prehrani zmanjšamo vnos žitaric, zelenjave in sadja. Na ta način namreč pretirano omejimo vnos vitaminov, balastnih snovi in mineralov. Takšna omejena prehrana povečuje zdravstvena tveganja za nastanek nekaterih hudih kroničnih bolezni, saj lahko slabi imunski sistem, okrni pa tudi nastajanje in odpravljanje škodljivih snovi – prostih radikalov.
Se moramo povsem odpovedati živalskim beljakovinam?
Obstaja veliko zagovornikov živalskih beljakovin, ki omenjenih raziskav ne priznavajo. Mnogi strokovnjaki za prehrano so si enotni, da je za zdrav in uravnotežen organizem pomembna raznovrstna prehrana, pri kateri imamo vsega po malem, brez pretiravanja v eno ali drugo skrajnost. Pomembno je torej, da ne pretiravamo z uživanjem mesa, pa tudi da na jedilnike v kar največji meri vključujemo sveže sadje in zelenjavo. Uživanje govejega in svinjskega mesa moramo omejiti, ni pa se mu potrebno povsem odpovedati. Manko živalskih beljakovin, katerim se odpovemo, lahko nadomeščamo tudi z beljakovinami rastlinskega izvora.
Ko se odločamo za razne prehranjevalne režime ali diete, moramo vselej izbrati takšno prehrano, ki v kar največji možni meri pokrije potrebe po hranilnih snoveh. Kot nikjer v življenju, tudi na področju prehrane niso dobre skrajnosti – pretirano uživanje mesa, samo veganska hrana, itd., temveč bomo za svoje telo naredili največ, če bomo jedli uravnoteženo, pestro in z glavo.
