Antibiotiki so zdravila, namenjena zdravljenju bakterijskih okužb. Razvoj antibiotikov je povezan z obstojem snovi z antibiotičnim delovanjem, ki jih najdemo v naravi (česen, ingver, čebula, itd.). Do danes je pridobivanje antibiotikov močno napredovalo. Antibiotične snovi tako pridobivamo iz bakterij, gliv, lišajev ali višjih rastlin, skratka najpogosteje izvirajo iz naravnih snovi, le izjemoma pa neposredno od živih organizmov. Z antibiotiki se zdravi resne bakterijske bolezni oziroma okužbe. Ta zdravila lahko uporabljamo samo, ko nam jih predpiše zdravnik, ki oceni, da je antibiotično zdravljenje potrebno. To tudi pomeni, da antibiotikov ne moremo kupiti brez recepta. Obstaja več različnih antibiotikov različnih farmacevtskih proizvajalcev, na splošno pa bi lahko rekli, da je dober antibiotik tisti, ki ima širok spekter delovanja, le malo stranskih neželenih učinkov, ki dobro prehaja v celice in ga je moč zaužiti peroralno (preko ust) ter je selektiven (da torej škodljivo deluje le na mikroorganizme).

Penicilin, najbolj poznan in široko razširjen antibiotik, je produkt plesni.

Kako deluje antibiotik?

Antibiotike bi glede na njihovo delovanje lahko razdelili v dve skupini:

  • Antibiotiki širokega spektra
  • Antibiotiki ozkega spektra

V prvo skupino sodijo tista zdravila, ki jih je mogoče uporabiti za zdravljenje različnih bakterijskih okužb. Pri antibiotikih druge vrste pa gre za zdravila, ki delujejo zgolj na eno specifično vrsto bakterij.

Antibiotiki se razlikujejo po načinu delovanja. Nekateri bakterijam preprečujejo tvorbo vitaminov ali beljakovin, katere te nujno potrebujejo za življenje. Drugi antibiotiki delujejo tako, da preprečujejo sintezo celične stene bakterij. Spet tretja skupina antibiotičnih zdravil bakterijam onemogoča pravilen prenos svojega dednega zapisa pri razmnoževanju. Obstajajo celo antibiotiki, ki pri svojem delovanju uporabljajo kombinacijo zgoraj opisanih načinov, kar jih dela za izjemno učinkovite.

Kako jemljemo antibiotična zdravila?

Antibiotike vselej jemljemo le v primeru, da nam jih je predpisal zdravnik. V večini primerov se bakterijske okužbe zdravi z antibiotiki v obliki tablet, najmlajši pa lahko antibiotike dobijo tudi v obliki sirupa ali suspenzije. Obstajajo tudi antibiotiki v obliki krem, katere nanašamo neposredno na kožo. V primeru najhujših obolenj lahko bolnik prejme antibiotike v obliki infuzije (v primeru bolnišničnega zdravljenja).

Pri jemanju antibiotikov je najpomembnejša doslednost – jemati jih je treba tako, kot nam je predpisal zdravnik in vedno pojesti vso zdravilo, tudi če se že po nekaj odmerkih počutimo bolje.

Antibiotik lahko bakterije premaga le, če ga je v našem telesu dovolj in deluje dovolj dolgo. To pomeni, da je zelo pomembno, da se držimo ur za jemanje zdravila, da antibiotik ob pravem času deluje na pravem mestu. Za optimalno delovanje, mora biti zdravilo v telesu prisotno v dovolj veliki koncentraciji. Z rednim in doslednim jemanjem antibiotikov poskrbimo, da se koncentracija zdravila nikoli ne zmanjša pod terapevtsko koncentracijo – torej pod tisto mejo, ki še omogoča, da zdravilo uniči bakterije. V primeru, da antibiotike ne jemljemo pravilno, se bakterije, ki postajajo vse bolj odporne, ponovno namnožijo, okužba pa poslabša.

Kako dolgo jemati antibiotike?

To je odvisno od okužbe – pri nekaterih je za zdravljenje dovolj enkratni odmerek, pri drugih se antibiotike jemlje 10 dni. V primeru določenih okužb (npr. tuberkuloza) se antibiotike jemlje več mesecev. Koliko časa bomo jemali antibiotik, nam pove zdravnik.

Večine antibiotikov med nosečnostjo in dojenjem ni dovoljeno jemati, saj lahko škodujejo plodu in prehajajo v materino mleko. Vseeno obstajajo nekatere oblike antibiotikov, ki jih zdravnik lahko predpiše tudi  doječim materam ali nosečnicam.

Možni stranski učinki

Večina neželenih učinkov je prehodne narave. Najpogostejše težave so:

  • Prebavne motnje (slabost, driska),
  • Glavobol,
  • Vrtoglavica,
  • Alergične reakcije,
  • Izpuščaji na koži,
  • Glivične okužbe (sor v ustih, vnetje nožnice).

Antibiotiki lahko uničijo tudi številne koristne bakterije, ki živijo na našem telesu. S tem to zdravilo poruši naravno ravnovesje v telesu.

Zakaj bakterije lahko postanejo odporne na antibiotike?

Bakterijska odpornost proti antibiotikom je pri nekaterih bakterijah prisotna že od nekdaj, pri drugih pa se je ta razvila v nekaj zadnjih desetletjih. Antibiotiki pri svojem delovanju uničijo zanje občutljive bakterije, s tem pa se na koži in sluznicah lahko pojavijo bakterije, ki so na antibiotike odporne. Takšne odporne bakterije se najpogosteje širijo ob stiku z ljudmi, ki jih imajo na svoji koži ali sluznicah. To je tudi razlog, da takšna odpornost zadeva vsakogar izmed nas. Lahko se namreč širijo na druge ljudi in povzročijo, da jim antibiotiki ne bodo več pomagali. Vsako jemanje zdravila povečuje možnost nastanka odpornih sevov. Iz tega razloga je življenjskega pomena, da antibiotike jemljemo zgolj takrat, ko je to resnično potrebno. Prav tako je pomembno, da antibiotike jemljemo, kot nam predpiše zdravnik, saj nepravilno jemanje teh zdravil povečuje odpornost bakterij. Če so odmerki premajhni ali pa z zdravljenjem končamo, preden smo pojedli vse antibiotike, preživijo najbolj odporne bakterije, ki se lahko prenesejo tudi na druge ljudi.

Kdaj antibiotikov ne jemljemo?