Kaj je angina?

Angina ali Tonzilitis je akutno vnetje tonzil (mandljev, nebnic) in sosednje sluznice. Tonzili se nahajata globoko v ustni votlini, na vhodu v žrelo. Služita prvi obrambi pred raznovrstnimi okužbami, prestrezata mikroorganizme in jih tako ustavita, preden bi lahko prišli do spodnjih dihal. Če se to vendarle zgodi, potem običajno govorimo o tonzilitisu ali angini. Gre za precej pogosto okužbo, pri kateri je poleg tonzil, lahko vneta tudi žrelnica. Verjetnost okužbe je z dobro telesno odpornostjo manjša. Angina sama po sebi ne predstavlja resne okužbe, do zapletov pa lahko pride, če jo spremlja še okužba srednjega ušesa. Angino oziroma Tonzilitis večina pozna po imenu gnojna angina.

Večina obolelih za gnojno angino z antibiotiki povsem okreva. V enem tednu je pozdravljenih 85% bolnih, v kar 40% primerov pa simptomi angine pri zdravljenju z antibiotiki izginejo že po treh dneh.

Angino najpogosteje prepoznamo kot pekoče in boleče žrelo. Ta bolečina se še stopnjuje pri požiranju. Bolezen lahko povzročajo bakterije, virusi in glivice. Če zbolimo za angino, ki so jo povzročile bakterije streptokoki, se angina običajno zdravi s penicilinom. Če bolezni ne zdravimo, lahko pride tudi do resnih, celo smrtno nevarnih, zapletov (vnetje sklepov, ledvic, srca). Bolezen angina se običajno pojavi povsem iznenada, brez predhodnih znakov, razvije se praktično iz povsem zdravega počutja. Ko bolezen prebolimo, to ne pomeni imunosti – angina se lahko pojavi večkrat, ne glede na to, ali smo jo kdaj že imeli ali ne.

Angino (Tonzilitis) je potrebno ločiti od Angine pektoris. Angina pektoris je bolezen, za katero je značilna bolečina v prsih, ki je posledica tega, da srce ne dobi dovolj kisika. Najpogosteje Angina pektoris nastopi zaradi oblog v žilah (bolezen koronarnih arterij).

Angina simptomi

  • Vneto in boleče grlo.
  • Težko in boleče požiranje tekočine,hrane, sline.
  • Povečani in pordeli tonzili, ki so lahko tudi posuti z gnojnimi oblogami (bele pikice).
  • Povečane in na dotik boleče vratne bezgavke.
  • Visoka telesna temperatura (nad 38 stopinj Celzija).
  • Nosljajoč glas, dihanje skozi usta, tudi smrčanje.
  • Neprijeten zadah.

Vrste angine

Angine lahko ločimo glede na to, kaj jih povzroča. Tako lahko govorimo o bakterijskih anginah (to bolezen povzročajo bakterije, npr. stafilokoki, streptokoki, ipd.), o virusnih, lahko pa bolezen povzročajo tudi glivice. Angina, ki nastane kot posledica virusne ali glivične okužbe, je najpogosteje vezana na padec imunske odpornosti.

Kdo je najbolj ogrožen?

Za angino redko zbolijo dojenčki. Precej bolj na udaru so šolski otroci, starejši 10 let in več. Pri njih so v tem obdobju precej velike tonzile in žrelnica izjemno izpostavljene raznim okužbam z mikroorganizmi. Za angino pogosteje zbolijo tudi tisti, pri katerih pride do manjše odpornosti (padec imunske odpornosti).