Vino je lahko zdravilna in krepčilna pijača, lahko pa vodi tudi v odvisnost. Vino lahko koristi zdravju, lahko pa mu tudi resno škoduje. V medijih in na spletu krožijo številne raziskave in študije, ki so si marsikdaj zelo nasprotne v ugotovitvah. Pravzaprav drži oboje – vino je lahko zdravju koristno, lahko pa je tudi škodljivo – skrivnost pa je v pravi količini. Poleg količine je pomembna tudi sorta grozdja in vrsta vina, način pridelave in kasnejše predelave. Zaradi nasprotujočih posledic, ki jih ima vino na človeka, gre gotovo za eno izmed najbolj spornih in kontroverznih zdravilnih pijač na svetu. Če govorimo o zdravilnosti vina, potem je vselej potrebno imeti pred očmi tudi zdravilne količine, ki so v primeru vina zelo majhne. Problematičnost te zdravilne pijače je, da jo z lahkoto spijemo več od priporočenih odmerkov in da hitro lahko vodi v zasvojenost in alkoholizem. To je še zlasti velika težava v državah, kjer se vino proizvaja v velikih količinah, kar velja tudi za Slovenijo. Pri nas ima vinograde veliko ljudi, le malo ljudi pa se zaveda, koliko vina še pomeni za zdravje priporočeno količino.
Vino je zdravilno, v kolikor ga zaužijemo v majhnih količinah – do deciliter pri polnovrednem in hranljivem obroku na dan.
Pri pitju alkohola so najbolj na udaru jetra. Jetra na uro razgradijo 10 g čistega alkohola (pri moškem, pri ženski kak gram manj). To je količina, ki bi jo lahko spili in nas ne bi opijanila oziroma omamila. Redno uživanje vina v priporočenih količinah ob jedi ni škodljivo. Vino namreč sodeluje pri boju zoper proste radikale, ki povzročajo rakava obolenja in ima še številne druge blagodejne vplive na človekovo telo. Prehrana z visokim deležem maščob v kombinaciji z majhnimi količinami vina je zato zdravilna, saj bi sicer mastna hrana pomenila presežek prostih radikalov, rdeče vino pa pomeni presežno zaščito pred njimi.
V čem je skrivnost vina?
Zdravilnost vina se skriva v grozdju. Rdeče grozdje je namreč vir flavonoidov, polifenolnih spojin, ki imajo v telesu učinek antioksidantov. V rdečem grozdju so rdeča vijolična anticionska barvila. Pri fermentaciji grozdja, poleg tega, da se sladkor spremeni v alkohol, nastaja reservatrol, ki je najmočnejši antioksidant rdečega vina. Poleg naštetih se v vinu skrivajo še flavonoidi: kvercetin, katehin, epikatehin. V vinu se nahajajo tudi mnoge rudnine in kisline.
Pridelava grozdja za vino je običajno močno onesnažena s pesticidi, ki se deloma prenesejo tudi v vino. Pridelano vino običajno vsebuje tudi druge dodatke, na primer spojine z žveplom, ki niso koristni za zdravje. Da bi bil zdravilni učinek vina kar največji, se je bolje odločati za rdeče in ekološko pridelano vino oziroma vino, ki ima čim manjšo vsebnost dodatkov.
Vino zavira tudi oksidacijo LDL (t.i. slabega holesterola) in zlepljenje krvnih ploščic, kar zmanjša tveganje za nastanek krvnih strdkov, kateri lahko vodijo do srčnih bolezni, prav tako pa naj bi imelo pozitiven vpliv na nivo HDL ali dobrega holesterola, ki pomaga sproščati žile. S priporočeno količino vina, ki ga zaužijemo, v telo vnesemo nekatere pomembne hranilne snovi, kot so vitamin C, ki je antioksidant, nekateri vitamini skupine B – še posebej B6, ki je pomemben za delovanje centralnega živčnega sistema, minerale in rudninske snovi.
Rdeče vino naj bi pripomoglo tudi pri izgubi kilogramov. Ena izmed sestavin v rdečem vinu, ki se imenuje piseatanol, naj bi namreč upočasnjeval rast maščobnih celic, zmerno pitje rdečega vina na splošno, pa upočasni čas praznjenja želodca, kar posledično pomeni manjši vnos hrane pri obroku.
Katero vino je najboljše za naše zdravje?
Če izbiramo med rdečim in belim vinom, je za zdravje gotovo bolje izbrati rdečega. Načeloma velja, da bolj, kot je vino rdeče-vijolično obarvano, bolj je zdravilno. Belo vino, podobno kot rdeče, vsebuje flavonoide, le da jih je v njem občutno manj. Čeprav je torej tudi belo vino vir antioksidantov, pa se njegova največja zdravstvena težava skriva nekje drugje – bela vina so skoraj brez izjeme žveplana.
Med sortami so najbolj zdravilne vrste refošk, avtohtoni teran in tudi cviček, ki je mešanica več vrst. Sploh teran in refošk sta po vsebnosti polifenolnih spojin daleč pred vsemi ostalimi. Z polifenolnimi spojinami so bogata tudi tako imenovana barikirana vina, ki imajo z lesom okrepljeno aromo in naravno bolj gosto okus, ki pivca tudi navaja k zmernosti pri uživanju.
Zdravilno učinkovanje vina
Vino je zdravilna pijača in je priporočljivo za:
- Razmaščevanje oziroma čiščenje krvi,
- Zdravo srce in čisto ožilje,
- Proti slabokrvnosti,
- Povečanje odpornosti,
- Boljšo prebavo,
- Razstrupljanje telesa,
- Proti poškodbam celic,
- Blažitev menstrualnih bolečin,
- Proti poškodbam dednega zapisa, ki jih povzročajo prosti radikali,
- Zmanjšuje tveganja za nastanek raka na debelem črevesju, pljučih, dojkah in prostati,
- zmanjšuje pogostost srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in kapi,
- zmanjšuje nevarnost za nastanek žolčnih kamnov.
Kot pri vseh stvareh v življenju, tudi pri uživanju vina velja zmernost. Uživanje v pretiranih količinah je za zdravje bolj škodljivo, kot če vina sploh ne uživamo.
