Kaj je stres in kako ga prepoznamo?

Kaj je stres in kako ga prepoznamo?

stres

Stres je čustveni, telesni, duševni in vedenjski odziv posameznika na stresor oziroma na morebitno škodljiv stresni dejavnik. Stresor pomeni vse, kar lahko pri osebi izzove stresen odziv. Lahko gre za dogodek, čustveno obremenitev, določeno zahtevo, spor na delovnem mestu, poškodbo telesa, neprijetno novico, časovno stisko, duševni pritisk, itd. Ljudje se lahko na podobne situacije odzovemo povsem drugače. Tako lahko za nekoga stres predstavlja neka situacija, s katero druga oseba nima posebnih težav. Odziv posameznika na življenjske okoliščine je v veliki meri odvisen od osebnosti (karakternih oziroma značajskih potez), splošne življenjske naravnanosti, telesne pripravljenosti, preteklih izkušenj, znanja ter od življenjskega okolja, v katerem prebiva. Kar nekomu predstavlja stres, je lahko za drugega motivacija ali izziv. Stres ne pomeni le obremenitve za psiho, temveč je dokazano, da stres povzroča spremembe tudi na telesnih organih in v celicah. Stres izzove vrsto biokemičnih sprememb, ki so posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin in kortizol).

Po podatkih WHO stres predstavlja eno izmed zdravju najbolj škodljivih bolezni v 21. stoletju.

Vrste stresa

  • Kratkotrajni/občasni – Pozitivni stres
  • Dolgotrajni/kronični – Negativni stres

Kratkotrajni stres je za osebo lahko koristen in nanjo deluje spodbudno. Osebo lahko spodbudi k bolj kreativnem razmišljanju, k dinamičnosti, k tvorbi novega spomina, veča motiviranost za opravljanje dela, itd.

Dolgotrajni in ponavljajoč se intenzivni stres pa lahko pri osebi povzroči utrujenost in splošno izčrpanost. Pri tem je ključen ustrezen počitek in obnova organizma. Tak negativen stres pogosto vodi v bolezen, sploh če gre za njegovo intenzivno in kronično obliko.  Kronični stres pomeni, da je raven stresnega hormona kortizola neprestano zvišana. To lahko povzroča presnovne bolezni (sladkorna bolezen, debelost,…), oslabljen imunski odziv in razne psihične težave (razdražljivost, težave s koncentracijo, nemoč, tesnoba, depresija itd.).

 Že pri vsaki tretji osebi naj bi se kontinuirano pojavljali simptomi stresa.

Simptomi stresa

Simptomi stresa se razvijejo že v nekaj minutah po samem stresnem dogodku, njihovo trajanje pa je lahko od več ur pa do nekaj dni. Simptomi so:

  • Napetost in razdražljivost
  • Pomanjkanje volje in energije, izčrpanost in splošen občutek utrujenosti
  • Spremenjen način komuniciranja z okolico
  • Nespečnost
  • Pretirana kritičnost
  • Slaba koncentracija in težave s spominom (pozabljivost)
  • Občutek preobremenjenosti
  • Bolečine v prsih in pospešen srčni utrip
  • Prenajedanje, pretirana uporaba pomirjeval, poživil, protibolečinskih zdravil
  • Pogosti glavoboli in bolečine v mišicah
  • Površnost pri delu in nezmožnost dokončati zadane naloge
  • Oslabljena sposobnost organizacije pri delu
  • Občutek manjvrednosti in pesimistično razmišljanje
  • Beg v samoto in izogibanje družbi
  • Občutek nezaželenosti in nekoristnosti
  • Zmanjšana skrb za higieno, zdravje, prehrano
  • Spremenjena prebava in apetit
  • Slabost in omotičnost
  • Bolečine v želodcu, hrbtu ali v žlički.

Bolezni, ki nastanejo zaradi stresa, so v današnjem času vzrok za kar 70-90% obiskov zdravnika.

Kako ga premagati?

  • Učinkovito organizirajte svoj čas in pišite sezname stvari, ki jih morate naredite.
  • Vsak dan se posvetite dejavnosti, ki vas osreči.
  • Naučite se obvladovati vaše misli. Za to je najbolje obiskati katero izmed meditativnih vadb (joga, tai chi, pilates, …), kjer se boste naučili umiriti svoje misli in med mislimi izbrati le tiste, ki vam v življenju lahko koristijo.
  • Skušajte misli in opravila razvrstiti na prioritetne in nepomembne. Tako se lahko izognete izgubljanju energije za stvari, ki niso vredne vaše pozornosti in za vse tiste, na katere preprosto nimate vpliva.
  • Postavljajte si realne in dosegljive cilje.
  • Bodite redno telesno aktivni. Gibanje blaži in preprečuje stres.
  • Naučite se spet sproščeno smejati – smeh je najboljša obramba zoper stres.
  • Skušajte biti potrpežljivi in ob prvih ovirah nikar ne obupujte.
  • Vzemite si čas za pogovor s prijateljem.
  • Uredite svojo prebavo in se izogibajte preskakovanju obrokov.
  • Poskrbite za krepčilen spanec, saj med spanjem adrenalinske žleze počivajo.
  • Omejite vnos poživil (kofeina) v telo.
  • Privoščite si sprostitveno masažo ali obiščite savno.

Uspešno ste se prijavili na brezplačne e-novice.
Recapcha
Prosimo obkljukajte test.
Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani