Slabokrvnost ali anemija pomeni znižano raven krvnega hemoglobina oz. pojav njegovih nenormalnih oblik. Slabokrvnost se loči na štiri vrste, za vse pa je značilno pomanjkanje hemoglobina, ki prenaša kisik po krvi ali pa pojav nenormalnih oblik hemoglobina. Slabokrvnost je pogosta zdravstvena težava, ki se rada pojavlja pri odraščajočih otrocih v obdobju intenzivne rasti in pri nosečnicah, zanjo pa so dovzetnejše tudi doječe matere in starostniki. Dolgotrajne in hude oblike slabokrvnosti, ki je ne zdravimo, lahko vodijo tudi v depresijo in izgubo volje do življenja. Najpogostejši vzrok za nastanek slabokrvnosti je pomanjkanje železa v krvi. Železo je ključno za nastajanje rdečih krvnih telesc. Da je kri zdrava so potrebni še nekateri drugi vitamini (A, C, B12, B2, betakaroten, B6) ter minerali. Vzrok za slabokrvnost so lahko tudi pogoste in obilnejše krvavitve (menstruacija, hemeroidi, želodčne razjede), lahko pa anemija spremlja tudi nekatera bolezenska stanja (npr. celiakijo).
Slabokrvnost je izredno pogosta predvsem pri ženskah, saj prizadene vsako četrto pripadnico nežnejšega spola.
Slabokrvnost se pojavi, kadar telo ne more shraniti dovolj železa, ki je glavna sestavina za tvorbo hemoglobina in se izrazi šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. Zaloge železa v telesu so majhne in se nahajajo v črevesnih celicah, kostnem mozgu, jetrih in vranici. Nekaj železa se iz organizma vseeno izgubi preko prebavnega trakta, kože, znoja in las, vendar to dnevno znese le 1-2 mg. Pri ženskah se železo dodatno izgublja še zaradi menstruacije, med katero izgubijo 30-40 mg krvi, kar predstavlja okrog 10-15 mg železa. Tako kot mesečna krvavitev tudi vsaka druga krvavitev pomeni izgubo železa.
Vrste slabokrvnosti
- Najpogostejše so torej anemije, ki nastanejo kot posledica pomanjkanja določene snovi v telesu (npr. železa, vitamin B12, folna kislin). Ob pomanjkanju se razvijejo megaloblastne anemije.
- Anemijo lahko povzročijo tudi dedne motnje za tvorbo hemoglobina – gre za anemijo srpastih celic in talasemijo. Spremenjene oblike hemoglobina je mogoče pri obolelem opaziti že kmalu po rojstvu, simptomi anemije pa so navadno prisotni šele kasneje v otroštvu.
- Kot posledica prekomernega razgrajevanja rdečih krvničk (hemoliza) se lahko pojavijo hemolitične anemije.
- Anemije lahko nastanejo tudi zaradi motene tvorbe eritrocitov, pogosto pa tudi drugih krvnih celic v kostnem mozgu. Te anemije se imenujejo aplastične anemije – lahko so prirojene, redkeje tudi pridobljene.
Simptomi
Slabokrvnost lahko prepoznamo po:
- Utrujenosti ali omotičnosti,
- Bledici,
- Nenehni zaspanosti,
- Zadihanosti, ki lahko nastopi že ob povsem majhnih naporih,
- Palpitacije,
- Šibkosti,
- Krhkih laseh in nohtih,
- Slabša imunska odpornost.
Če bolnik trpi za dolgo in hudo obliko anemije, to lahko dodatno obremenjuje srce, tkiva pa so slabše preskrbljena s kisikom. Posledica tega je razvoj kroničnega popuščanja srca.
Kako lahko preprečimo slabokrvnost?
Če pri obolelem slabokrvnost povzroča pomanjkanje železa ali drugih snovi v krvi, potem je mogoče bolezen odpraviti z ustreznim vnosom živil. Dodajanje manjkajočih hranil v prehrano nam pomaga do boljšega počutja in do večje aktivnosti. Najpomembnejša hranila, ki jih moramo vnesti v telo so: železo, vitamin B12, vitamin B6 in B2, vitamin C, folna kislina in baker (dnevno ga potrebujemo 2-3 mg).
Hranila, ki vsebujejo veliko železa:
Sadje: suho sadje (marelice 4, 7 mg/100 g), borovnice, ribez, brusnice
Zelenjava: brokoli, špinača, beluši, buče, žito, pšenični kalčki (9, 5 mg/100 g), gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol (6, 2 mg/100 g)
Meso: jetra (prašičja 17, 8 mg/100 g), temno meso (v govejem mesu je 2, 7 mg/100 g), školjke, sardele
Dokazano je, da se železo iz živalskih virov hitreje vsrka kot železo iz rastlin. Zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več in na to morajo biti pozorni vegetarijanci. Sočasno uživanje vitamina C, A in B2 pomaga pri absorpciji železa tega. Folna kislina se nahaja v citrusih, gobah, zeleni zelenjavi, jetrih, jajcih, mleku, pšeničnih kalčkih. Naravni viri bakra so: goveja jetra, rž, kakav, fižol, slive, perutnina, banane, grah, sončnična semena.
