Ščitnica in njene bolezni

scitnica

Kaj je ščitnica?

Ščitnica je majhna, a za pravilno delovanje telesa zelo pomembna žleza, ki se nahaja pred sapnikom na spodnjem delu vratu. Njeno delovanje vpliva na normalno presnovo in na delovanje domala vseh telesnih organov. Gre za žlezo z notranjim izločanjem, ki izloča predvsem hormon T4/tiroksin. Motnje v delovanju ščitnice je pogosto težko prepoznati. Če se sum na ščitnično bolezen izkaže za utemeljen, potem je bolnik običajno napoten k tirologu, ki je specialist za bolezni ščitnice. Pri nas se bolniki, ki trpijo za katero izmed motenj v delovanju te pomembne žleze, povezujejo v društvo Metuljčica. Hormoni, ki jih izloča ščitnica, pospešujejo presnovne procese, vplivajo tudi na rast in razvoj ploda. Za pravilno delovanje ščitnice je potreben jod, ki ga v naši prehrani v telo vnesemo povečini z jodirano kuhinjsko soljo. Ker je simptome in znake bolezni ščitnice na začetku pogosto težko razbrati, je še toliko bolj pomembno, da smo pozorni na spodaj opisane najpogostejše simptome ščitničnih bolezni.

Ščitnica simptomi

Simptomi ščitničnih bolezni so lahko na začetku zelo neizraziti, sčasoma pa se postopoma stopnjujejo in navadno postajajo vse bolj moteči. Med najpogostejšimi težavami so:

  • Hripavost
  • Otečen obraz
  • Počasnost v govoru
  • Spuščene veke
  • Zdolgočasen izraz na obrazu
  • Povečanje telesne teže
  • Suhi lasje, ki pospešeno izpadajo
  • Zaprtje
  • Upočasnjen srčni utrip
  • Mravljinčenje v udih
  • Mišični krči
  • Izpadanje obrvi
  • Močnejša menstruacija
  • Obarvanost dlani oranžno

Posebna pozornost se namenja ženskam med nosečnostjo, saj so v tem obdobju potrebe telesa po hormonih ščitnice večje. V času nosečnosti se raven TSH (raven tirotropnega hormona) zaradi tega pogosteje kontrolira.

Bolezni ščitnice

Bolezni ščitnice so razmeroma pogoste in so povezane s preveč (hiper) ali premalo (hipo) aktivno ščitnico. Zaradi motenj v delovanju ščitnice se lahko razvijejo različne bolečine in avtoimune bolezni. Znaki hipertiroze in hipotiroze so si precej podobni in jih je včasih težko prepoznati. Hipertiroza oziroma povečano delovanje ščitnice najpogosteje prizadene pripadnice ženskega spola, med 20. in 50. letom.

Med najpogostejše bolezni ščitnice spadajo:

  • Golša – je pravzaprav povečana ščitnica, ki sicer deluje normalno. Če je ščitnica povečana enakomerno, jo imenujemo difuzna golša, v kolikor pa vsebuje enega ali več nodusov, pa se imenuje nodozna golša. Golšo običajno hitro opazijo bolniki sami, le v redkih primerih pa povzroča resne zdravstvene težave. Nodusi na golši pomenijo sum za raka ščitnice in se jih, če so veliki, punktira. Po pregledu tkiva se lahko ščitnico tudi operira. Kljub temu, da je nodusov v žlezi ščitnici lahko tudi precej, je rak ščitnice ena izmed najredkejših vrst raka.
  • Hashimotov tiroiditis – gre za dokaj pogosto avtoimunsko bolezen ščitnice. Pojavlja se predvsem pri ženskah, pri moških pa je kar petkrat redkejša. V serumu bolnikov se pojavljajo zvišane ravni protiteles proti encimu ščitnična peroksidaza ali/in tiroglobulinu. Za bolezen je značilno postopno zmanjševanje delovanje ščitnice, kar pogosto vodi v hipotirozo. Hipotiroza je lahko spočetka precej nezaznavna, sčasoma pa postajajo simptomi vse očitnejše. Bolezen se zdravi z dodatkom hormona T4. Bolniki morajo zdravilo za bolezen jemati vse življenje.
  • Bazedovka – gre za avtoimunsko bolezen, kjer ščitnica deluje prekomerno (hipertiroza). Bolnik, ki boleha za to boleznijo, ima lahko poleg tudi znake ščitnične orbitopatije (očesna prizadetost). Bolnika se navadno zdravi z zdravili tirostatiki, s katerimi se znižuje raven ščitničnih hormonov. Zdravljenje običajno poteka 12 mesecev, nato pa se v primeru izboljšav zdravljenje prekine. Precej pogosto je, da se bolezen naknadno ponovi. V tem primeru se bolnike zdravi z radioaktivnim jodom. Ker se pri takšni terapiji ščitnica zmanjša, se pogosto razvije hipotiroza. V redkejših primerih se bazedovka zdravi tudi z operacijo ščitnice, ki pa je bolj tvegana.