Domov Bolezni in simptomi Pljučnica in njeni simptomi

Pljučnica in njeni simptomi

pljucnica

Kaj je pljučnica?

Pljučnica je vnetje drobnih pljučnih mešičkov oziroma alveolov. Vnetje pljučnega parenhima (skupina določenih celic) ima lahko različen obseg. Pljučnica je precej pogosta bolezen in je v razvitem svetu kar na 6. mestu med najpogostejšimi vzroku za smrt. Pri manjših otrocih (do 5. let) so virusne pljučnice bolj pogoste kakor bakterijske in se prenašajo pretežno z okuženimi kapljicami in rokami.  Med bolj ogroženimi so tudi osebe po 50. letu starosti.

Pri pljučnici se v pljučne mešičke izločata gnoj in tekočina. To pomeni, da kisik težje prehaja skozi stene pljučnih mešičkov v kri. Pri običajnem poteku bolezni je vnetje locirano zgolj na posamezen del pljučnega tkiva, v najhujših oblikah pljučnice pa se lahko vnetje razširi na obe pljučni tkivi. Bolezen običajno nastopi kot posledica okužbe z določenim mikrobom. Večino oblik pljučnice pri odraslih osebah povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae. Pogosti bakteriji, ki jo povzročata, sta še Haemophyllus influenzae in Mycoplasma pneumoniae, lahko pa je posledica virusov, ki drugače povzročajo gripo in norice. Pljučnico, ki jo povzročijo virusi, imenujemo virusna pljučnica. Med manj pogoste vzroke za nastanek pljučnice uvrščamo še glive in parazite.

Med najpogostejše dejavnike tveganja sodijo:

  • Starost (s starostjo je nevarnost okužbe večja),
  • Alkoholizem,
  • Kajenje,
  • Podhranjenost ali slaba prehranjenost,
  • Mrzlo vreme, ki izsuši sluznice,
  • Kronične bolezni ledvic, jeter, sladkorna bolezen,
  • Kronični bronhitis,
  • Kronične bolezni srca in ožilja,
  • Nevrološka obolenja,
  • Maligna obolenja,
  • Bolniki v enotah za intenzivno nego,
  • Bolniki, ki so preboleli gripo ali druga virusna vnetja dihal.

Za zdravljenje bakterijske pljučnice zdravnik običajno predpiše antibiotik. V zapletenih primerih se bolezen zdravi tudi v bolnišnici.

Pljučnica simptomi

Simptomi se običajno razvijejo v le nekaj urah.

  • Težko dihanje,
  • Glavobol,
  • Kašelj, lahko tudi z rjavo ali krvavo obarvanim izmečkom,
  • Potenje,
  • Mrzlica,
  • Utrujenost in zadihanost, tudi ko je telo v mirovanju,
  • Visoka vročina,
  • Bolečina v prsnem košu, ki je hujša ob globokem vzdihu,
  • Bolečine v trebuhu,
  • Povišan srčni utrip in pospešeno dihanje,
  • Izguba apetita,
  • Zmedenost in blodnjavost,
  • Bruhanje (pogosto pri majhnih otrocih).

Vrste pljučnice

Pljučnice delimo glede na vzroke na:

  • Tipične/bakterijske – tipične bakterije (Haemophilus influenzae, Streptococcus pneumoniae, Klebsiella pneumnoniae, Staphylococcus aureus, Moraxella catarrhalis,…).
  • Netipične (virusne, netipične bakterije) – virusi (raspiracijski sincicijski , virus influence (gripe), adenovirusi, virus varicella zoster, coxsackievirus,…) in netipične bakterije (Clamydia pneumoniae, Legionella pneumophila, Mycoplasma pneumoniae,…).

Kdo je najbolj ogrožen?

Pljučnica najbolj ogroža dojenčke, starejše, bolnike, ki trpijo za hudimi akutnimi obolenji, osebe s kroničnimi boleznimi (na primer sladkorne bolnike, bolnike s srčnimi boleznimi) ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Pogosteje se pojavlja pri kadilcih, alkoholikih, podhranjenih, ljudeh, ki trpijo za pljučni rakom in pri ljudeh s kronično obstruktivno boleznijo pljuč. Pljučnica se lahko razvije tudi kot neželen zaplet pri nekaterih otroških boleznih (ošpice, oslovski kašelj).

Preventiva

  • Cepljenje proti gripi (gripa pogosto vodi v pljučnico),
  • Opustitev kajenja
  • Pogosto umivanje rok,
  • Cepljenje otrok proti streptococcus pneumoniae in haemophilus influenzae,
  • Cepljenje kroničnih bolnikov in starejše populacije proti streptococcus pneumoniae,
  • Pri dojenčkih je učinkovita preventiva dojenje,
  • Zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, dovolj gibanja,…).