Norice (strokovno varicella) ali vodene koze so močno nalezljiva bolezen, ki večinoma prizadene otroke. Bolezen povzroča virus noric oziroma humani herpes virus 3, ki spada v rod varicella virus. V Evropi je prekuženost prebivalstva s tem virusom zelo velika, le redko pa ta bolezen terja smrt. Ko človek ozdravi, ostane virus še vedno navzoč v telesu, v odrasli dobi pa lahko to, v primeru padca imunosti, povzroči bolezen, imenovano pasovec (herpes zoster), kar lahko vodi v resne zdravstvene zaplete. Že od leta 1995 stroka priporoča preventivno cepljenje proti noricam, zlasti, ko gre za ogrožene skupine (npr. ljudje s slabim imunskim sistemom). S cepivom je mogoče cepiti otroke po dopolnjenem prvem letu ali pa odrasle s šibkim imunskim sistemom. Cepivo je 98 % učinkovito in naj bi osebo pred okužbo ščitilo 10 let. Kljub temu se večina ljudi zoper norice ne cepi, običajno je namreč otroci prebolijo že v rani mladosti, to pa nato praviloma povzroči trajno imunost na bolezen. Le v redkih primerih (če otrok npr. preboli šibko obliko noric) se bolezen lahko ponovi, z večjo jakostjo.
Norice prizadenejo pretežno otroke, saj jih večina bolezen preboli do tretjega leta starosti.
Prenašanje virusa noric
Virus noric sodi med izredno kužne viruse, ki se hitro širijo. Virus se prenaša kapljično skozi dihala in očesno veznico, kar pomeni, da se bodoči bolnik okuži s kapljicami, ki jih je izločil oboleli. Virus sicer na zraku preživi zgolj deset minut. Okužba preko predmetov je manj verjetna. Ljudje, ki še niso razvili imunosti na bolezen, se pri stiku z virusom okužijo v več kot 90 % primerih.
Pri tem mnogi ne vedo, da je bodoči oboleli kužen že v inkubacijski dobi bolezni (torej dva dni preden se pojavi prvi kožni izpuščaji). Prav tako naj bi kužnost trajala še vse do 10 dni potem, ko je izginil zadnji svež izpuščaj. Večina otrok ni več kužna v petih dneh, ko odpadejo krastice. Pomembno je, da se oboleli torej v času, ko je kužen, izogiba stika z zdravimi ljudmi. Ker se bolezen tako hitro širi, je povsem običajno, da naenkrat prizadene cele oddelke v vrtcih ali skupinskih varstvih.
Norice so zlasti nevarne za nosečnice, starejše s šibkim imunskim sistemom, rakave bolnike, bolnike z aidsom, bolnike s presajenimi organi in otroke, ki za noricami še niso zboleli. Če se okuži nosečnica, obstaja celo nevarnost znotraj-maternične okužbe otroka. Okužba z vodenimi kozami je še zlasti nevarna med 8. in 21. tednom nosečnosti. Okuženi novorojenček se lahko rodi s kožnimi spremembami, prizadetostjo možganov in oči.
Simptomi bolezni
Inkubacijska doba bolezni traja med 10 in 21 dni. Po tem času se pojavijo naslednji simptomi:
- Kratkotrajna vročina,
- Glavobol,
- Bolečin v sklepih.
V nekaj dneh se nato na koži pričnejo pojavljati prvi izpuščaji, pogosto najprej na obrazu, po lasišču in trupu, šele nato po udih. Izpuščaji so najprej rdečkasti, srbeči in se pojavljajo v valovih. Po nekaj urah se rdeč izpuščaj spremeni v mehurčkast izpuščaj (velik kot riževo zrno). Izpuščaji se posušijo, nastanejo krastice, ki odpadejo v 5 – 7 dni, brez brazgotin. Če so izpuščaji napolnjeni z gnojem, lahko na prizadetih mestih ostanejo drobne brazgotinice. Izpuščajev ne smemo praskati, saj s tem povzročimo trajne sledi na koži, prav tako pa to lahko povzroči dodatne okužbe s streptokoki ali stafilokoki. Simptomi in bolezen pri večini mine brez zapletov in posledic.
Zdravljenje bolezni
Za to bolezen se ne predvideva posebnega zdravljenja. V osnovi gre zgolj za lajšanje simptomov pri bolniku – lajša se srbečica (z mazili), pri povišani telesni temperaturi pa to zdravimo z antipiretiki. Zdravniki običajno svetujejo tudi tuširanje, saj se z vodo zmanjša občutek srbečice, hkrati pa se s tem poskrbi za higieno kože.
Pri imunsko oslabljenih obolelih se lahko uporablja tudi protivirusna terapija.
