Domov Splošne informacije Menopavza in njene tegobe

Menopavza in njene tegobe

menopavza

Menopavza ni bolezen, ampak je naraven proces in del življenja ženske. Nekatere to obdobje samozavestno sprejmejo kot nekaj naravnega, pozitivnega in se v času menopavze ne srečujejo s posebnimi težavami, pri nekaterih ženskah pa se pojavljajo mnogi simptomi ter težave, to pa vpliva na  psihično stanje ženske. Mnogokrat se menopavzo povezuje z izgubo ženskosti in depresijo. Težave in simptomi menopavze, s katerimi se srečujejo nekatere ženske, lahko trajajo nekaj mesecev, lahko pa celo leta, kar pomeni, da menopavza v takšnih primerih lahko bistveno vpliva na kakovost življenja. Če so težave in simptomi zares hudi, se lahko ženske odločajo za različne metode zdravljenja (nadomestno hormonsko zdravljenje, spremembe življenjskega sloga, id.), s katerimi se simptomi olajšajo ali v celoti odpravijo. Menopavza pri ženski nastopi, ko jajčnika dokončno prenehata delovati. To pomeni, da žensko telo iz rodnega obdobja preide v nerodno.

Menopavza pomeni čas od zadnje menstrualne krvavitve. Beseda izvira iz stare grščine, kjer menos pomeni mesec, pausos pa konec.

Menopavza ne pomeni trenutnega stanja ali procesa, temveč stanje, ki se pri ženski začne že več let, preden menopavza nastopi. Gre za fiziološko neizogiben proces staranja, ki za žensko pomeni obdobje sprememb, v katerem se hormoni pogosto poigravajo z občutki in razpoloženjem ženske. Menopavzo lahko delimo na perimenopavzo in pomenopavzo. Perimenopavza pomeni obdobje, ko se pojavlja neredna menstrualna krvavitev, jajčnika se krčita, raven estrogena in progesterona pa niha. To obdobje lahko traja med 5 do 10 let. Ženska v tem obdobju še lahko zanosi, a so verjetnosti za to majhne. Pomenopavza pa pomeni, da je od zadnje krvavitve minilo leto dni. Jajčnika ne proizvajata več progesterona, estrogen pa proizvajata v manjših količinah. V tem obdobju ženska ni več rodna in ne more zanositi.

Ko se ženska rodi, ima v jajčniku od 1 do 3 milijone jajčnih celic. V puberteti je teh celic zgolj še okoli 400.000, s staranjem pa njihovo število še upada. Jajčnik proizvaja estrogen in progesteron, ki uravnavata menstrualni ciklus in ovulacije. S staranjem ženskega telesa, jajčne celice v jajčniku nehajo dozorevati. Ko raven hormonov upade, se začne obdobje menopavze. Običajno se pojavi med 41. in 59. letom, večina žensk pa se z njim sreča okoli 51. leta.

V Sloveniji so ženske ob nastopu menopavze stare povprečno 47 let. Raziskave kažejo, da menopavza pri hčerki nastopi ob približno enaki starosti kot pri materi.

Menopavza lahko nastopi tudi zaradi kirurške odstranitve maternice in obeh jajčnikov. Gre za kirurško povzročeno menopavzo, ki nastopi takoj po operaciji. Simptomi so pri takšnem nastopu menopavze izrazitejši, saj gre za nenaden upad koncentracije hormonov. Če je kirurško odstranjena samo maternica, se prenehajo mesečne krvavitev, menopavza pa pri takšnih ženskah nastopi po naravni poti.

Pri okoli 1 % žensk pa lahko nastopi menopavza že pred 40 letom – gre za pojav prezgodnje menopavze, katere vzrok je običajno genetski, lahko pa je tudi posledica avtoimunske bolezni ali ostaja vzrok neznan.

Simptomi in težave

Zgodnji simptomi:

  • Motnje menstruacijskega ciklusa,
  • Navali vročine (od nekaj sekund do nekaj minut),
  • Nočno znojenje,
  • Hitrejše bitje srca v navalih in tesnoba,
  • Razdražljivost, utrujenost, depresija,
  • Lahko se pojavijo bolečine med spolnim odnosom,
  • Motnje koncentracije,
  • Nespečnost,
  • Spremembe razpoloženja in nihanja.

Pozni simptomi:

  • Suhost in občutljivost vagine,
  • Osteoporoza,
  • Večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Simptomi so izrazitejši v prvih dveh letih po menopavzi, sčasoma pa izzvenijo. Izjemoma lahko vročinski navali in druge težave pri ženski trajajo več let.

Zaradi sprememb v sečnici in sečnem mehurju med menopavzo, se lahko v tem obdobju pojavi tudi stresna urinska inkonitngenca, nočno ali pogostejše uriniranje, ponavljajoča vnetje spodnjih sečil, ipd.

Kako zdravimo menopavzo?

Za zdravljenje različnih simptomov menopavze obstajajo različne terapije, vaje, kreme, geli, hormonska zdravljenja ter zdravljenje z zdravili rastlinskega izvora.

Na začetku je težave v menopavzi mogoče blažiti z nadomestno hormonsko terapijo. Če ženska opazi, da trpi za depresijo, potem je priporočljivo obiskati zdravnika, ki oceni, ali je za pojav tega stanja kriva menopavza ali kaj drugega. Nihanja v razpoloženju so bolj pogosto prisotna pri ženskah, ki imajo nižji socialno-ekonomski standard in pri tistih, kjer v družini ni pravega razumevanja zanje. Pogosteje se u izrazitimi čustvenimi nihanji srečujejo tudi ženske, ki so že doživljale razne psihične motnje.

Ko ženska po prisotnosti simptomov sumi na menopavzo, je smiselno preveriti tudi koncentracijo ščitničnih hormonov v krvi, saj zmanjšano delovanje ščitnice lahko povzroča podobne težave kot se pojavljajo v menopavzi.

Kako si pri menopavzi lahko pomagamo sami?

Mnoge težave lahko ženske omilijo ali odpravijo kar same. Vročinske navale pogosto sproži alkohol, vlažen zrak ali začinjena hrana. Temu se je v času menopavze smiselno izogibati. Bolečine pri spolnih odnosih ter suho nožnico je najlažje omiliti z lubrikanti in rednimi spolnimi odnosi. Za težave z nespečnostjo so učinkovite razne sprostitvene in dihalne tehnike. Za krepitev medeničnih mišic je priporočljivo izvajanje Keglovih vaj, s čimer se zmanjša verjetnost urinske inkontingence. Proti osteoporozi in koronarni bolezni srca se je najučinkoviteje mogoče zaščititi z uravnoteženo prehrano (raznoliko sadje, zelenjava, omejen vnos maščob in sladkorja, zaužitje 1200-1500 mg kalcija dnevno, vnos vitamina D). Veliko pripomoremo tudi, če se izogibamo kajenju. Priporoča se tudi redna telesna vadba.

V času menopavze se veliko žensk sooča z še enim zelo nezaželenim simptomom – pridobivanjem telesne teže. Nestabilni hormoni vplivajo na težo in tudi dojemanje samega procesa menopavze, zato vse skupaj lahko vpliva na samopodobo in samozavest ženske. V času menopavze nastanejo številne spremembe v celični sestavi telesa in distribuciji maščob. Pojavijo se maščobne blazinice na trebuhu, zmanjša se mišična masa in telo se preoblikuje. Prekomerna teža in maščobne obloge pa nadalje lahko vplivajo na pojav raka, sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja. Menopavza in z njo povezani hormoni pa niso edini dejavnik, ki vpliva na pridobivanje telesne teže, tu so še neredna prehrana, prenajedanje, uživanje alkohola, kave ipd. V času menopavze se metabolizem upočasni, kar je potrebno upoštevati pri prehranjevanju in navadah. Priporoča se manjše obroke, spremljanje zaužitih kalorij, večji vnos zelenjave in sadja, izogibanje sladkorjem in maščobam ter pitje veliko vode.