Kako znižati holesterol?

Kako znižati holesterol?

holesterol

Holesterol je maščobi podobna voskasta snov, ki se nahaja v sleherni telesni celici. Je sestavni del vseh celičnih membran in kot tak v telesu nepogrešljiv. V telesu ga najdemo še v žolču in živčnem tkivu, pomemben in nujen pa je tudi pri nastanku nekaterih hormonov in vitamina D. Do težav pride, ko je holesterola v telesu preveč. Ko je koncentracija maščob v krvi povišana, je govora o hiperlipidemiji. Raven holesterola v krvi kažeta dve vrsti lipoproteinov, in sicer LDL (low density lipoproteins) in HDL (high density lipoproteins). LDL so lipoproteini majhne gostote, ki prenašajo kar 2/3 holesterola v krvi. HDL pa so lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje delež beljakovin. Pri zdravem človeku se priporoča, da je LDL holesterola čim manj, saj je za zdravje škodljiv, holesterola HDL pa čim več, saj tako razmerje zmanjšuje tveganje za nastanek nevarnih bolezni srca in ožilja.

Slab in koristen holesterol

Kot že omenjeno se holesterol deli na LDL in HDL. LDL holesterol je slab, zdravju škodljiv, saj povzroča oženje žilnih sten (se kopiči v stenah). Takšno nalaganje v stenah žil lahko pripelje do srčnega infarkta, angine pektoris, možganske kapi ali pa do motenj v prekrvitvi okončin in organov. HDL holesterol pa se imenuje tudi zaščitni, koristni ali dobri holesterol, ki pomaga odstranjevati holesterol iz žilnih sten in tkiv, ter ga prenašati nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloči iz telesa.

Zvišana raven holesterola je za zdravje zelo nevarna, saj je eden izmed glavnih vzrokov za nastanek srčno-žilnih bolezni. Previsoko raven holesterola v krvi imenujemo hiperholesterolemija. Proces kopičenja holesterola v žilni steni pa strokovno poimenujemo ateroskleroza.

Takšne aterosklerotične obloge v žilah sten so na začetku mehke in lahko tudi popokajo. Na razpoke se začno lepiti trombociti, na ta način pa lahko nastanejo krvni strdki (t.i. tromb). Strdki lahko žilo, ki je že tako in tako zožena zaradi holesterola, povsem zamaši. Posledice tega so srčni infarkt (zastoj srca), Angina pektoris, možganska kap, periferna arterijska bolezen nog, gangrena, itd.

Kaj povečuje tveganje za nastanek ateriskleroze?

Vsak odrasel posameznik bi moral poznati raven holesterola v svoji krvi. Zdrav človek bi si moral raven holesterola kontrolirati vsake 5 let. Pri tistih, kjer je bila v preteklosti že zaznana povečana raven holesterola v krvi, pa je priporočljivo pogostejše kontroliranje stanja.

Živila, ki nižajo raven holesterola

Slab holesterol (LDL) se nahaja v vsej hrani, ki je bogata z živalskimi maščobami, na primer v svinjski masti, svinjskem mesu, jajčnem rumenjaku, mlečnih izdelkih, polnomastnem mleku, itd. Z ustrezno izbiro živil tako lahko poskrbimo za nižjo raven holesterola v krvi in s tem zaščitimo svoje srce. Katera živila so torej primerna?

Orehi, mandlji, arašidi in ostali oreščki

Ker so polni nenasičenih maščobnih kislin, jih je priporočljivo pojesti peščico na dan (približno 45 gramov). Priporoča se, da oreščke uživamo vsaj petkrat na teden. Pri tem je pomembno, da jih jemo surove in neslane. Če so praženi, so namreč prepojeni s slabimi maščobami in pri praženju izgubijo vlaknine ter vitamin E.

Omega – 3 maščobne kisline

Te nenasičene maščobne kisline uravnavajo krvni tlak, znižajo holesterol in s tem varujejo srce. Nahajajo se predvsem v ribah. Najbolj bogate ribe s temi maščobami so: losos, skuše, postrvi in inčuni. Tiste ribe, ki se prehranjujejo s posebnim fitoplanktonom, ki vsebuje ogromne količine Omega – 3 maščobnih kislin, jih shranijo več v svojem maščevju. Danes so Omega – 3 maščobne kisline umetno dodane tudi v nekatera olja, margarine, namaze in mleko.

Ovseni kosmiči in topne vlaknine

Vsebujejo topne vlaknine. Poznamo 2 vrsti vlaknin: topne so tiste, ki se v črevesju posrkajo v telo, netopne pa črevo preidejo praktično nespremenjene. Topne vlaknine slabemu »LDL« holesterolu preprečujejo, da bi se absorbiral v telo. S tem učinkovito zmanjšajo koncentracijo LDL holesterola v krvi. Dnevno se priporoča uživati približno 10-50 g topnih vlaknin, ki jih najdemo v ovsenih kosmičih, fižolu, jabolkih, hruškah, slivah in ohrovtu.

Olivno olje

V olivnem olju se nahaja veliko vitamina E in antioksidantov. Redna uporaba zmernih količin olivnega olja ali olivno olje kot nadomestek za ostala olja, niža raven slabega LDL holesterola v telesu, poleg tega pa naj bi zmanjšala tudi vnetje žilnih sten, ki predstavlja začetek ateroskleroze.

Hrana, z dodatki rastlinskih sterolov

Gre za razna živila (margarino, mleko, jogurt, ržen kruh, itd.), za katera proizvajalci trdijo, da nižajo raven holesterola v krvi. Znanstveniki so dokazali, da fitosteroli, ob primerni dieti, lahko nižajo vrednost skupnega holesterola za do okoli 10 %.  Pri tem pa je bistveno, da dnevno ne zaužijemo več ko 3 g fitosterolov (2 žlički obogatene margarine oz. 2 dcl obogatenega mleka). Tem živilom se morajo izogibati nosečnice in otroci, mlajši od 5 let, prav tako jih ne smemo uživati hkrati z zdravili za zniževanje holesterola (statini).

Uspešno ste se prijavili na brezplačne e-novice.
Recapcha
Prosimo obkljukajte test.
Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani