Kako na zdravje vplivajo antioksidanti in prosti radikali?

Kako na zdravje vplivajo antioksidanti in prosti radikali?

antioksidanti prosti radikali

Antioksidanti so vir zdravja in vitalnosti. Te snovi na različne načine upočasnjujejo ali celo povsem zaustavijo oksidacijo molekul (vezavo kisika na njih). Ta lastnost dela antioksidante za učinkovite lovce prostih radikalov, ki so za naše zdravje škodljivi, saj povzročajo oksidativni stres. Prosti radikali so pravzaprav atomi, molekule, ioni in kompleksi, ki so zelo nestabilni in močno reaktivni. To pomeni, da hitro reagirajo z drugimi molekulami, težava pa je v tem, ker takšne reakcije potekajo povsem brez nadzora in mimo encimskih sistemov. To jih dela celicam nevarne in škodljive. Celice se namreč lahko pri takšnih nenadzorovanih reakcijah poškodujejo, kar ima za posledico razna obolenja. V blagih oblikah lahko prosti radikali slabijo imunski sistem, pospešujejo staranje kože, zmanjšujejo telesno sposobnost, vplivajo na živčni sistem, ipd. Če gre za hujše oblike, potem lahko prevelika količina prostih radikalov v organizmu pomeni povečano tveganje za razvoj resnih bolezni (rakave bolezni, bolezni srca in ožilja, ateroskleroza, druga težka obolenja).

Prosti radikali brez premora nastajajo v naših telesih. Nastajajo kot posledica raznih dejavnikov, na primer onesnažen zrak, UV svetloba, vnašanje škodljivih snovi (pesticidi, konzervansi, alkohol, itd.), stres, staranje, itd. Prosti radikali so sicer tudi stranski produkt celičnega dihanja, kar pomeni, da so del povsem naravnih fizioloških procesov.

Kako delujejo prosti radikali?

Prosti radikali so torej molekule. Njihova posebnost je v tem, da jim v zgradbi manjka elektron. To prosto mesto skušajo zato te molekule zapolniti, s tem pa vzpostaviti ravnovesje. To je razlog za hitro reagiranje z drugimi reaktivnimi atomi, molekulami in ioni. V telesu je največ kisikovih prostih radikalov, ki kvarijo lastne beljakovine in maščobe organizma, v hudih oblikah pa se lotijo tudi celičnih kromosomov.

Antioksidanti – obramba pred prostimi radikali

Antioksidanti delujejo tako, da se na proste radikale hitro vežejo, s tem pa preprečujejo, da bi se na njih vezali kisik ali druge škodljive snovi. Na ta način antioksidanti preprečujejo oksidacijo celic. Med najpomembnejše antioksidante štejemo vitamin C, vitamin E, provitamin A (betakaroten), cink, selen, flavonoide, koencim Q10, ubikvinon in izoflavone. Antioksidanti so nepogrešljivi za pravilno delovanje naših celic. Po reakciji s prostimi radikali se te snovi spremenijo v stabilnejše spojine, nato pa se izločijo iz telesa ali pa se celo obnovijo ter ponovno delujejo v boju zoper proste radikale.

Katere antioksidante poznamo?

Med najpomembnejše antioksidante se uvrščajo:

Vitamin C ali askorbinska kislina

Je gotovo eden izmed najpomembnejših antioksidantov. Ima pozitiven vpliv na imunski sistem, preprečuje kopičenje holesterola,  nadzira nivo sladkorja v krvi, ščiti kolagenska vlakna, pomaga pri zmanjševanju stresa in izboljšuje delovanje črevesja in pljuč. Vitamin C pomaga tudi pri obnavljanju antioksidativnih lastnosti vitamina E.

Vitamin E ali tokoferol

Je nepogrešljiv za celično presnovo in preprečuje staranje celic ter njihovo odmiranje. Vidno pomanjkanje vitamina E se kaže v obliki starostnih peg. Ta vitamin je topen v maščobah, zato je za optimalno absorpcijo tega vitamina pomembno uživati hrano z zadostno vsebnostjo maščob.

Vitamin A

Je spojina, ki s sabo nosi aktivnost retinolov (aldehidov, kislin in alkoholov). Predstopnja tega vitamina je betakaroten ali provitamin A, ki se nato v organizmu sintetizira v vitamin A. Ta vitamin je nepogrešljiv za zdrav razvoj zarodka, za zaznavo barv in svetlobe, za razvoj kosti in za normalno delovanje reproduktivnih funkcij. V vlogi antioksidanta ta vitamin poveča odpornost, pomaga pri kožnih težavah, krepi nohte in lase.

Selen

Je mikro-hranilo. Pomemben je za pravilno delovanje ščitnice, varuje pred zunanjimi okoljskimi vplivi, ščiti jetra in pred obolenjem srca.

Prostim radikalom so bolj izpostavljeni kadilci, ljudje, ki uživajo alkohol, posamezniki, ki so pogosto izpostavljeni stresu, sevanju ali onesnaževanju. Ti ljudje morajo poskrbeti za pravo razmerje med prostimi radikali in antioksidanti, ki jih vnesejo v telo.

V kateri hrani najdemo antioksidante?

Antioksidanti se nahajajo v običajni raznovrstni hrani, lahko pa jih v telo vnesemo tudi s pomočjo prehranskih dopolnil. Vitamin C je topen v vodi, kar pomeni, da je njegova presnova hitrejša kot pri vitaminih skupin A ali E (topni v maščobah). To po drugi strani pomeni tudi, da so slednji dlje časa v telesu, zalogo vitamina C pa je potrebno ves čas obnavljati. Poglejmo si, v katerih živilih se nahajajo posamezni antioksidanti:

  • Vitamin A (paradižnik, jajca, korenje, ribje olje, mleko, rumeno sadje in zelenjava, zelena zelenjava),
  • Vitamin C (ribez, limona, agrumi, borovnice, melone, kivi, jagode, ananas, ostalo sadje, ohrovt, cvetača, peteršilj, paradižnik, paprika, špinača,…),
  • Vitamin E (hladno stiskana rastlinska olja, žita, stročnice, oreščki, špinača, otrobi),
  • Selen (ribe, morski sadeži, jajca, meso, mleko, žitarice).

Največ antioksidantov se nahaja v sveži zelenjavi in sadju.

Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani